| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Značilnosti javno-zasebnega partnerstva v Franciji
Tina Vollmeier, 2020, diplomsko delo

Opis: Javno-zasebna partnerstva, ki so opredeljena kot dolgoročne pogodbe med javnim in zasebnim partnerjem, vse bolj pridobivajo na pomenu. Njihov glavni pomen je zagotavljanje javnih dobrin ali storitev, pri čemer zasebna stranka nosi veliko mero tveganja in odgovornosti za upravljanje. Javno-zasebna partnerstva se uveljavljajo kot inovativno politično orodje, ki – če je uspešno izvedeno – prinese pozitivne rezultate v korist javnega in zasebnega sektorja ter še posebej uporabnikom, ki jim je posamezen projekt prvotno namenjen. Delo diplomskega projekta je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V poglavjih teoretičnega dela so predstavljeni osnovne značilnosti in elementi javno-zasebnega partnerstva ter poslovna tveganja, ki jih projekti javno-zasebnih partnerstev prinesejo s seboj, navedene pa so tudi posamezne prednosti in slabosti, ki jih lahko pričakujemo pri teh partnerstvih. Ker pa se lahko projekti izvajajo na podlagi dveh različno opredeljenih partnerstev, pogodbenega in institucionalnega, smo opredelili tudi njune značilnosti. V analitičnem delu se posvetimo analizi področja javno-zasebnih partnerstev v Franciji, kjer opredelimo značilnosti s področja zakonodaje in institucij na omenjenem področju. V tem delu diplomskega projekta je prikazana tudi primerjava obsega javno-zasebnih partnerstev in tradicionalnih javnih naročil kot enega izmed orodij za naložbe v infrastrukturo v Franciji. Ob koncu smo predstavili tudi izbrane projekte, pri katerih je bila uporabljena pogodba javno-zasebnega partnerstva. Enega izmed teh projektov smo podrobno analizirali z vidika vsebine, vpletenih podjetij, finančnega okvirja in vpliva projekta na gospodarstvo.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, javni partner, zasebni partner, Francija, javni interes
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 211; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

2.
Kriminološki in pravni vidiki možnosti za javno-zasebno partnerstvo na področju izvrševanja kazni zapora v Sloveniji
Bojan Tičar, Gorazd Meško, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je pregled kriminoloških in pravnih vidikov vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Metode: Raziskovalni pristop oziroma metode v prispevku so kombinacija pravnih metod jezikovne in teleološke razlage veljavne ureditve RS in EU v kombinaciji s pregledom kriminološko-penoloških del ter analizo in sintezo, ki je podana v razpravi na koncu prispevka. Pregled je narejen na podlagi komparativne analize penoloških študij o učinkih javno-zasebnega partnerstva glede izvrševanja kazni zapora in kvalitativne-pravne analize »de lege lata« slovenske zakonodaje, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Ugotovitve: Javno-zasebno partnerstvo pomeni, da država ali lokalna skupnost sklene dolgoročno pogodbo za zagotavljanje blaga in storitev z zasebnim partnerjem, zasebni partner pa je odgovoren za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je za to potrebna. Javno-zasebno partnerstvo pri upravljanju zaporov v drugih državah s temi izkušnjami ne pomeni ravno poslabšanja zadev s kriminološkega in penološkega vidika, saj so rezultati študij na področju zasebnih zaporov različni. V Sloveniji je pravno okolje primerno za testno vzpostavitev javno-zasebnega instituta v praksi, vendar bo uspešnost tega pristopa razvidna šele v prihodnje, po pridobljenih prvih izkušnjah. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek s kombinacijo pravne, penološke in kriminološke analize in sinteze prispeva k prihodnjim razmišljanjem o možnostih reševanja problema prezasedenosti zaporov v Republiki Sloveniji. V članku je razdelana ena od možnih alternativ, to je vzpostavitev javno-zasebnega zapora. V primerjalnem pregledu so prikazane nekatere izkušnje v drugih državah in nekatere misli teoretikov s tega področja. Morda bo članek koristen v nadaljnjem razmišljanju o alternativnih rešitvah sedanje prezasedenosti zaporov v Sloveniji.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, zapori, zasebno zapori, kazenske sankcije, pravna ureditev, Slovenija
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 232; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (359,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
VEČNIVOJSKI MODEL KADROVSKE REORGANIZACIJE JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODOV Z UVEDBO JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Boštjan Kušar, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov niso nov pojem v slovenskem prostoru. Raziskave kažejo, da v Sloveniji do sedaj še ni bil izdelan predlog modela kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov s pomočjo uvedbe javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Uvedba instituta svobodnega zdravnika specialista bi približala delovanje slovenskega zdravstvenega sistema Evropski skupnosti in svetu. Z njegovo uvedbo bi se znižali stroški dela, povečala bi se učinkovitost zaposlenih ter ustvarilo stimulativno delovno okolje za mlade zdravnike, kar bi posledično prispevalo k zajezitvi odhodov mladih zdravnikov v tujino. Uvedba svobodnega zdravnika specialista v slovenski zdravstveni sistem bi prinesla tudi nove možnosti sodelovanja med izvajalci zdravstvenih storitev in bolnišnicami, prav tako bi pozitivno vplivala na enakomerno dostopnost do zdravstvenih storitev, kar bi občutili uporabniki.V doktorski disertaciji je predstavljeno trenutno stanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji, ki se sooča z različnimi problemi; dolge čakalne dobe na vseh področjih dela, odhodi zdravnikov in zdravstvenih sodelavcev v tujino oziroma zasebništvo. Posledično prihaja do pomanjkanja kadra za redno delo, ki povzroča preobremenjenost zaposlenih. Na osnovi poglobljenega vpogleda v zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji je bila izdelana raziskava, katere cilj je bil preveriti stališča nosilcev zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji – zdravnikov do uvedbe instituta svobodnega zdravnika v slovenski zdravstveni sistem ter na drugi strani pridobiti mnenje direktorjev javnih zdravstvenih zavodov o obravnavani temi. Raziskava je bila izvedena na celotni populaciji zdravnikov (N = 5.637) in vodstvenih delavcev (N = 92) v Sloveniji v letu 2014. Vrnjenih smo dobili 318 anketnih vprašalnikov s strani zdravnikov, kar predstavlja 5,6 % celotne populacije. S strani direktorjev je bilo vrnjenih 52 anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 56,5 % celotne populacije. Zaradi urejenosti spremenljivk in postavljenih hipotez, so bili uporabljeni neprarametrični pristopi, ki so za razliko od standardnih parametričnih metod primernejši, kadar so spremenljivke urejenostne in predpostavke za uporabo parametričnih metod niso izpolnjene, kot v primeru naših hipotez. V poglobljeni statistični analizi smo za obdelavo podatkov uporabili še naslednje kazalce in metode: povprečno vrednost, standardni odklon, test Kaiser-Mayer-Olkin in Bartlettov test. S faktorsko analizo smo nadalje želeli reducirati spremenljivke, ki smo jih kasneje z multiplo regresijsko analizo primerjali in ugotavljali njihovo medsebojno odvisnost. Analiza demografskih podatkov kaže na enakomerno razporeditev pridobljenih odgovorov, glede na obravnavano populacijo. Drugi del raziskave se je nanašal na delovanje zdravstvenega sistema in možne izboljšave, torej vsebinski del. Rezultate obeh anket (za zdravnike in vodstvene delavce) smo najprej opisno primerjali in jih predstavili s frekvencami (%). Ugotovitve raziskave kažejo na nujnost sprememb slovenskega zdravstvenega sistema v organizacijskem smislu. V sistem vodenja javnih zdravstvenih zavodov je potrebno uvesti piramidno hierarhijo, ustrezno stimuliranje in motiviranje zaposlenih ter urejen sistem nagrajevanja zaposlenih. Direktorjem javnih zdravstvenih zavodov je potrebno dodeliti večjo avtonomijo, pooblastila in orodja za izboljšanje nastale situacije. Rezultat poglobljene analize je izdelan večnivojski model kadrovske reorganizacije javnih zdravstvenih zavodov z uvedbo javno-zasebnega partnerstva in instituta svobodnega zdravnika specialista. Model je oblikovan na osnovi trenutnega zdravstvenega sistema, kar v praksi pomeni, da bo z njegovo implementacijo dopolnil obstoječ zdravstveni sistem v Sloveniji, ne bi pa ga v celoti zamenjali. Pripravljen model predvideva novo obliko izvajanja zdravniškega poklica.
Ključne besede: kadrovska reorganizacija, kadrovski management, javno-zasebno partnerstvo, zdravstvo, model, institut svobodnega zdravnika specialista
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 786; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

4.
Javne pogodbe v češkem pravu
Nejc Romih, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava javne pogodbe, to so pogodbe, ki jih sklepa oblast s posamezniki pri izvrševanju določenih nalog v javnem interesu, v češkem pravnem sistemu, ki spada v germansko pravno družino. Češka pravna teorija ali praksa koncepta javnih pogodb ni razvila, pozna pa pogodbe javnega naročanja v širšem smislu in institut javnopravne pogodbe, ki ga je razvila po vzoru nemške javnopravne pogodbe. Primerjalnopravno gledano sta termina javnopravna pogodba in upravna pogodba sinonima, zato lahko v češkem pravu prepoznamo upravno pogodbo, ki je normativno urejena in teoretično razvita. Češko pravo javnih naročil in javnih koncesij sloni na pravu Evropske Unije. Predvsem na področju javnega naročanja se je izkazalo, da je prišlo do močne harmonizacije, ki spominja na unifikacijo v primerjavi s slovenskim pravom javnega naročanja. Pravna narava javno-koncesijska razmerja je na Češkem, ki pozna institut upravne pogodbe odvisna od primera do primera. Če se v upravni pogodba »skriva« javna koncesija kot jo pojmuje pravo Evropske Unije, potem bo njena narava upravnopravna in se bo na nacionalni ravni uporabil predpis, ki ureja upravno pogodbo. Sicer pa je javna koncesija po veljavnem češkem pravu praviloma oblika javnega naročila, ki je zasebnopravne narave, in se bo na nacionalni ravni uporabil predpis, ki ureja javno naročanje. V vsakem primeru pa je področje javnih koncesij in javnih naročil regulirano s strani prava Evropske Unije.
Ključne besede: Javne pogodbe, javne koncesije, javna naročila, upravna pogodba, javno- zasebno partnerstvo.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 834; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (740,70 KB)

5.
JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO V EVROPI V OBDOBJU 2010 - 2015
Ines Unuk, 2016, diplomsko delo

Opis: Javno-zasebno partnerstvo je vedno bolj priljubljena oblika zagotavljanja javnih dobrin in storitev. Je dolgoročno partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem, ki skrbi za zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje javnih storitev. Hkrati je orodje vlade, v primeru pomanjkanja državnega denarja in javnih infrastruktur. V javno-zasebnem partnerstvu se združijo spretnosti, znanja in sredstva obeh sektorjev, razdelijo se tveganja in odgovornosti. Vlada izkoristi strokovna znanja zasebnega sektorja in omogoča, da se zasebniki osredotočijo na sam projekt; politiko, načrtovanje in regulacijo pa prepustijo vladi. V diplomskem projektu smo analizirali stanje JZP v Evropi v obdobju 2010–2015, saj nas je zanimalo medsebojno konkuriranje in uspešnost držav na trgu JZP. Po narejeni analizi smo ugotovili, da Velika Britanija prednjači na trgu JZP tako po številu sklenjenih projektov kot tudi po njihovi vrednosti. Veliki Britaniji po številu projektov sledijo Francija, Nemčija, Španija, Belgija, Nizozemska, Italija, Danska, Turčija, Hrvaška, Grčija, Irska, Poljska, Portugalska, Češka, Litva, Avstrija, Finska, Luksemburg, Bolgarija, Švedska. Po vrednosti projektov pa ji sledijo Francija, Turčija, Italija, Španija, Nizozemska, Belgija, Nemčija, Portugalska, Irska, Danska, Švedska, Finska, Grčija, Poljska, Hrvaška, Avstrija in Češka. Največ projektov JZP je bilo sklenjenih v izobraževalnem sektorju, sledil mu je promet, zdravstvo, splošne javne storitve, javni red in varnost, okolje, stanovanjski sektor, rekreacija in kultura, telekomunikacije in energija. Glede na vrednost JZP projektov, ki so bili sklenjeni v tem obdobju, je prednjačil prometni sektor, sledijo mu zdravstvo, izobraževanje, okolje, javni red in varstvo, splošne javne storitve, stanovanjski sektor, telekomunikacije, rekreacija in kultura ter energija. Analizirali smo tudi sofinanciranje projektov JZP s strani Evropske investicijske banke. EIB je največ projektov JZP financirala v Veliki Britaniji sledijo ji Francija, Španija, Italija, Nizozemska, Nemčija, Švedska, Irska, Portugalska, Turčija, Belgija, Finska, Poljska, Hrvaška, Grčija in Avstrija. Največ projektov JZP je sofinancirala v prometnem sektorju, sledijo mu zdravstvo, izobraževanje in okolje. Že zgodovinski zapisi iz 18. stoletja pričajo o uspešnem sodelovanju Velike Britanije z zasebnim sektorjem, ki se je začelo z vključitvijo zasebnega sektorja v čiščenje uličnih svetilk. Velika Britanija tako tudi v novejši zgodovini ostaja na samem vrhu trga JZP, s čimer ostalim evropskim državam dokazuje, kako uspešno je lahko zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje javnih storitev s pomočjo zasebnega sektorja. Ker je vpliv gospodarske krize prisoten še danes in bo prisoten še v prihodnjih letih, se bodo države spopadale s primanjkovanjem državnega denarja. To bo vladam otežilo ustrezno zagotavljanje javnih dobrin in storitev. JZP bo tako predstavljalo eno izmed glavnih rešitev za zagotavljanje potrebnih javnih dobrin in storitev.
Ključne besede: Javno-zasebno partnerstvo Javni sektor Zasebni sektor Država Vlada Evropska investicijska banka Eurasia predor
Objavljeno: 09.11.2016; Ogledov: 1181; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (803,20 KB)

6.
Vpliv financiranja projekta z nepovratnimi sredstvi na računovodske izkaze
Irena Sovinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Sprva sta se izgradnja in upravljanje objektov in naprav, ki služijo dejavnostim v javnem interesu, financirala samo iz javnih sredstev. Pomanjkanje javnih financ je spodbudilo iskanje novih virov financiranja javnih projektov in sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, javno-zasebno partnerstvo. Da bi določili postopek nastajanja in oblike izvajanja le-tega je bil leta 2006 sprejet Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 je Slovenija postala upravičenka do črpanja evropskih nepovratnih sredstev. Državne pomoči so pomemben dodatni vir financiranja javnih infrastrukturnih projektov. Obstajajo projekti, ki bi brez državnih pomoči v obliki nepovratnih sredstev, ne bili realizirani. Vsaka poslovna odločitev ima finančne posledice. Da podjetje ne zaide v težave, je potrebna skrb za racionalno financiranje, obvladovanje finančnega tveganja, zagotavljanje optimalne plačilne sposobnosti, od česar je odvisen nadaljnji razvoj ali celo obstoj podjetja. Dovolj velik obseg čistega obratnega kapitala je potreben za zmanjševanje tveganj, ki jim je podjetje pri poslovanju izpostavljeno.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, državne pomoči, koncesija, obratni kapital, plačilna sposobnost
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 575; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (423,48 KB)

7.
FINANCIRANJE IN IZVAJANJE JAVNIH STORITEV PO KONCEPTU JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
Tanja Šepul, 2015, magistrsko delo

Opis: Danes se države v razvoju srečujejo z ogromnimi investicijskimi potrebami in oblikovalci politike s počasno rastjo prihodkov iz davkov in z visokimi davčnimi obremenitvami ter predvsem z omejenim financiranjem, postajajo pozorni na novo obliko financiranja investicij. Glavna ovira pri uveljavljanju avtonomnosti nacionalnih politik so postale proračunske omejitve, zato je v tem kontekstu koncept javno zasebnega partnerstva postal pomemben v večini evropskih držav. Javno-zasebno partnerstvo je v prvi vrsti eden od možnih načinov sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, ki zagotavlja vire financiranja, obnovo ali izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje predmeta infrastrukture, povezane z zagotavljanjem storitev splošnega gospodarskega pomena tako imenovanih javnih storitev. V okviru javno-zasebnega partnerstva se izvajanje in zagotavljanje javnih storitev, ki jih tradicionalno zagotavlja javni sektor s transparentnimi postopki prenesejo na zasebni sektor. Javno-zasebno partnerstvo je torej način zbiranja sredstev iz zasebnih virov, kar omogoči hitrejše zapolnjevanje infrastrukturnih vrzeli in na ta način izboljšanje izkoristka pri zagotavljanju infrastrukture. Skupni imenovalec sklenitve javno-zasebnega partnerstva je dober strukturni projekt, ki je predpogoj za uspeh pri katerem mora javni partner biti sposoben natančno specificirati rezultate storitev ter prepustiti inovativnost in optimizacijo za njihovo doseganje zasebnemu partnerju. Poleg tega je ena izmed temeljnih prednosti sklenitve javno-zasebnega partnerstva dolgoročnost pogodb, prenos dolgoročnih tveganj na zasebni sektor in možnost projektnega financiranja. Cilji financiranja in izvajanja javnih storitev na način javno-zasebnega partnerstva so predvsem povečanje, spodbujanje in reguliranje zasebnih vlaganj v javno infrastrukturo in druge projekte v javnem interesu. Na ta način razbremenimo javne finance, pravočasno zagotovimo infrastrukturo in sicer brez nepredvidenih podražitev ter v tem sklopu prebivalstvu zagotovimo večjo blaginjo. Izboljša se kvaliteta in obseg storitev, ki so v javnem interesu poleg tega pa se zagotovi večja pravna varnost tako javnemu kot zasebnemu sektorju.
Ključne besede: Javno-zasebno partnerstvo, financiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih voda
Objavljeno: 26.10.2015; Ogledov: 943; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Crime prevention through public-private cooperation within the security system of Republic of Macedonia
Saše Gerasimoski, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Purpose: This article examines the contribution of public-private cooperation in crime prevention within the security system of Macedonia in the last 10 years. Design/Methods/Approach: Secondary data analysis on information obtained from the Ministry of Interior and private security entities as well as content analysis of available resources to estimate the importance of the crime prevention. Findings: In general, the contribution of the public-private cooperation to crime prevention within the contemporary security system of the Republic of Macedonia is seen more as potential than as reality, owing to the present level of co-existence between public and private security sector. Although the crime prevention advantages of the cooperation between them are recognized within both sectors, it is certain that only joint activities within securing the public events and transportation of money, documents and other valuables are functioning so far. Research limitations / implications: Considering the fact that secondary data are being used, employing primary data for analysis in the future will probably strengthen the findings obtained with this research and reveal new relations. Originality/Value: Though there are several studies related to private security in the Republic of Macedonia, there is a lack of studies concerning public-private cooperation within the security system, let alone their relationship to crime prevention. We see this study as a pivotal contribution to efforts to highlight this crucial dimension of their mutual relation nowadays and in the future.
Ključne besede: crime, prevention, public-private cooperation, security systems, Republic of Macedonia kriminaliteta, preprečevanje, javno-zasebno partnerstvo, varnostni sistemi, Makedonija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 510; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
ALTERNATIVNI VIRI FINANCIRANJA JAVNIH PROJEKTOV - JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO
Snežana Kaliope, 2015, magistrsko delo

Opis: Povzeto po zakonu, javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte oziroma javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, in je sklenjeno med javnim ter zasebnim partnerjem. S sprejetjem zakona o javno-zasebnem partnerstvu so občine in država dobile pravno podlago za izvajanje projektov v obliki javno-zasebnih partnerstev. S tem so se odprla vrata, ki so zasebnemu sektorju omogočila, da prevzame aktivnejšo vlogo. Za investiranje in razvoj pa moramo imeti jasno zastavljene in opredeljene cilje, izdelano oceno tveganja in projicirano finančno sliko. Možni viri financiranja so različni, kar smo opredelili v teoretičnem delu predmetne naloge. Ker država ne zmore obsežnega financiranja vzpostavitve javnih dobrin, se je tekom let razvil omenjen koncept javno-zasebnega partnerstva, kar je pospešeno vključevalo zasebni sektor v financiranje izgradnje infrastrukture in posledično upravljanje ter zagotavljanje raznoraznih storitev. V nalogi smo opredelili koncept javno-zasebnega partnerstva, saj povezuje tako interese javnega kot zasebnega sektorja, in na praktičnem primeru prikazali projekt oskrbe dobave s toploto v Mestni občini Maribor. Projekti javno-zasebnih partnerstev so projekti, ki so v javnem interesu in so namenjeni vzdrževanju ali upravljanju javne infrastrukture.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, projektno financiranje, koncesija, kazalniki projektov
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 937; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

10.
JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO NA PODROČJU ZDRAVSTVA - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJO
Nives Fištrovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravstvo skrbi za zdravje in ohranjanje zdravja celotnega prebivalstva države. Pomembna je organizacija zdravstvenega sistema države. S tem država prikazuje svojo razvitost in socialni položaj.. Glavni problem slovenskega zdravstva je pomanjkanje finančnih sredstev, ki ga lahko rešimo z javno-zasebnimi partnerstvi. Z javno-zasebnimi partnerstvi bi pridobili svež pritok finančnih sredstev. Sodelovanje države z zasebnim sektorjem bi pripeljalo tudi do večje učinkovitosti izvajanja zdravstvenih storitev in delitve tveganj. Nekatere države Evropske unije kot je na primer Avstrija, imajo takšno obliko partnerstev na področju zdravstva že dobro razvito. V Sloveniji so javno-zasebna partnerstva na področju zdravstva v začetni fazi. Sistem zdravstvenega varstva je v Sloveniji in Avstriji urejen po Bismarckovem modelu, ki temelji na plačevanju prispevkov vseh državljanov. Iz primerjave izdatkov namenjenih v zdravstvo v Sloveniji in Avstriji lahko ugotovimo, da Avstrija boljše razpolago z finančnimi sredstvi. Največ finančnih sredstev Avstrija namenja bolnišnicam, najmanj jih gre v naložbe. V Sloveniji gre prav tako večina denarja bolnišnicam, najmanjši delež namenja drugim dejavnostim kot so splošna zdravstvena administracija in zavarovanje.
Ključne besede: zdravstvo, javno-zasebno partnerstvo, zdravstveni sistem, zdravstveni izdatki
Objavljeno: 24.10.2014; Ogledov: 1106; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (590,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici