| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMINJANJE POGLEDA NA "SVETOST ŽIVLJENJA" NA PRIMERU SMRTNE KAZNI SKOZI ČAS
Ana Furlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja' predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.
Ključne besede: 'Svetost življenja', nedotakljivost življenja, življenje kot vrednota, človekove pravice, smrtna kazen, kaznovanje, slovensko javno mnenje, mediji.
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 139; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
Ženska v antični Grčiji in Rimu
Tjaša Jerič, 2015, magistrsko delo

Opis: Položaj ženske v Grčiji se je skozi časovna obdobja starogrške države spreminjal. V zgodnjem obdobju, je bila ženska skoraj enakovredna moškemu, nato se je položaj močno poslabšal. Družbena depriviligiranost ženske se je kazala že ob njenem rojstvu, ko je bila nemalokrat prepuščena na milost in nemilost na kraju izpostavitve. Če jo je družina obdržala, je bila deležna najosnovnejše izobrazbe. Skozi vsa življenjska obdobja je bila podrejena moškemu, sprva očetu, po poroki možu. Njena družbena vloga je bila omejena na rojevanje dobrih državljanov. Najbolj cenjena je bila, ko je igrala vlogo pokorne, ustrežljive in tihe gospodinje, ki je za zidovi domačega gospodinjstva tkala, predla, vzgajala otroke ter nadzirala hišne sužnje. V javnem življenju se ni smela velikokrat pojavljati, razen ob različnih praznikih, kjer so imele ženske nepričakovano veliko vlogo. Tudi rimska ženska je bila vedno v senci moških. Rimska deklica je bila deležna skromnejše izobrazbe v primerjavi z dečkom. Skozi zgodovino rimske države se je izboljševal tudi položaj ženske. Kljub temu, da je bila njena domena predvsem delo v hiši, vzgoja otrok ter nadzor sužnjev, pa so se rimske ženske velikokrat pojavljale tudi v javnem življenju. Tako kot grška ženska, je tudi Rimljanka imela zelo pomembno vlogo pri religiji in na javnih praznovanjih. Prav tako je bila njena prioritetna naloga rojevanje otrok. Sprva je bila pod oblastjo očeta ali moža, nato pa je postala pomemben člen pri odločanju o svojem življenju.
Ključne besede: antika, položaj ženske, grška ženska, rimska ženska, družinsko življenje, javno življenje, vloga ženske
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 4518; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1020,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici