| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRAVNO VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
Marjana Kacijan, 2009, diplomsko delo

Opis: Delavci lahko svoje pravice uveljavljajo na več možnih načinov. Najprej imajo možnost uveljavljanja in varstva pravic pri delodajalcu. Ta postopek je za delavce in javne uslužbence različno urejen. S predstavitvijo obeh postopkov, sem tako preprečila zmedo, do katere utegne priti predvsem v javnem sektorju, v katerem je še vedno uveljavljeno dvostopenjsko odločanje in načelo dokončnosti. V diplomskem delu sem predstavila tudi alternativne oblike reševanja sporov in nekoliko podrobneje mediacijo, kot najbolj priljubljeno in najuspešnejšo metodo. Kljub vedno večji obveščenosti in razgledanosti so ljudem alternativne možnosti reševanja sporov še vedno dokaj nepoznane. Zato je še toliko pomembnejši predlog Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov, ki se bo uporabljal tudi na delovnopravnem področju in katerega vsebino sem tudi predstavila. Zadnjo stopnjo v postopku uveljavljanja in varstva pravic delavca, predstavlja sodno varstvo. Z opisom sestave sodišč in postopka pred sodiščem sem tako zaključila predstavitev možnosti, ki jih imata delavec in javni uslužbenec na voljo pri uveljavljanju svojih pravic.
Ključne besede: delavec, javni uslužbenec, alternativne oblike reševanja sporov, mediacija.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3517; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (654,87 KB)

4.
ZAPOSLOVANJE V JAVNI UPRAVI
Sonja Jeršin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek zaposlovanja v javni upravi po Zakonu o javnih uslužbencih od začetne stopnje, ki pomeni izkazan povečan obseg dela, ustrezno sistemizirano delovno mesto in zadostna finančna sredstva, pa do stopenj izpeljave postopkov iskanja ustreznih kadrov, izbire kandidatov in sklenitve same pogodbe o zaposlitvi. Če želimo razumeti trenutno situacijo, je dobro poznati tudi zgodovino in primerjalne sisteme drugih držav. Prav zato je del diplomskega dela namenjen tudi tem vsebinam. Ker pa vedno v obstoječem sistemu obstajajo pomisleki in nelogičnosti, je poudarjenih tudi nekaj primerov odločitev dvostopenjskega organa in sodb ter primerjava postopka s splošno delovnopravno zakonodajo. Splošen vtis in ugotovitev je, da bo zakonodajalec ob nekaterih že spoznanih ugotovitvah moral težiti k spremembi zakonodaje na tem področju.
Ključne besede: Javna uprava, javni uslužbenec, strokovno tehnično delovno mesto, uradniško delovno mesto, položajno delovno mesto, interni natečaj, javni natečaj, pogodba o zaposlitvi.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 5264; Prenosov: 729
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCA IN JAVNEGA USLUŽBENCA
Sabina Kompolšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava odškodninsko odgovornost v delovnem razmerju po pravu Republike Slovenije. Opisane so temeljne značilnosti instituta odškodninske odgovornosti, ki je urejen v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o javnih uslužbencih in Obligacijskem zakoniku, ter njihova primerjava. Zakon o delovnih razmerjih je temeljni zakon, ki ureja individualna delovna razmerja, vključno z odškodninsko odgovornostjo. Zakon o javnih uslužbencih je posebno uredil odškodninsko odgovornost za javne uslužbence zaposlene v državnih organih in upravah samoupravnih interesnih skupnosti, vendar velja v celoti le za neposredne proračunske uporabnike, za ostale javne uslužbence pa veljajo določila omenjenega zakona le do 21. člena, v katerih ni določena odškodninska odgovornost. Zakona o delovnih razmerjih se v razmerju do Zakon o javnih uslužbencih uporablja subsidiarno in sicer za tista vprašanja, ki jih slednji ali pa drug poseben zakon za javne uslužbence ne urejata drugače. Primerjava navedenih zakonov pokaže, da je institut odškodninske odgovornosti zelo podobno urejen v obeh zakonih in da ne bi bilo treba posebej določati odškodninske odgovornosti v Zakonu o javnih uslužbencih. Določeni so enaki pogoji odškodninske odgovornosti in pavšalna odškodnina. Določenih razmerij odškodninske odgovornosti, kot so odgovornost večjega števila javnih uslužbencev in omejene odškodninske odgovornosti, Zakon o javnih uslužbencih ne ureja.
Ključne besede: delovno razmerje, delavec, javni uslužbenec, zakon o delovnih razmerjih, zakon o javnih uslužbencih, obligacijski zakonik, odškodninska odgovornost, pavšalna odškodnina
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 4895; Prenosov: 1066
.pdf Celotno besedilo (347,18 KB)

6.
NAPOTITEV JAVNIH USLUŽBENCEV V SLOVENSKA DIPLOMATSKA PREDSTAVNIŠTVA IN KONZULATE
Jožica Bračun Bokor, 2010, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo skuša predstaviti javne uslužbence, ki v okviru Ministrstva za zunanje zadeve opravljajo diplomatsko službo v diplomatskih predstavništvih in konzulatih ter njihove pravice in obveznosti, ki se nekoliko razlikujejo od ureditve za ostale javne uslužbence. V diplomskem delu je predstavljen delovnopravni položaj diplomatov, med njimi tudi položaj veleposlanikov, strokovno tehničnih javnih uslužbencev in ostalih javnih uslužbencev, ki so napoteni v diplomatska predstavništva in konzulate na podlagi Zakona o zunanjih zadevah. V delu se ugotavlja specifika postopkov in problemov, tegobe diplomatske službe ter se primerja ureditev skozi zakonodajne spremembe. Diplomsko delo skuša ugotoviti ali sedanja pravna ureditev javnim uslužbencem v diplomatskih predstavništvih in konzulatih zagotavlja dobre pogoje za kvalitetno, predano in učinkovito delo na delovnem mestu ter ali ureditev zagotavlja prijazne razmere tudi za družinske člane, ki z njimi bivajo v tujini. Diplomsko delo analizira organiziranost in delovanje diplomacij v nekaterih državah članicah EU, in sicer na Nizozemskem, Irskem in v Avstriji ter jo primerja z ureditvijo v Sloveniji. Na koncu diplomsko delo predstavi še Evropsko službo za zunanje delovanje in kakšen pomen bo ta imela za slovenske diplomate.
Ključne besede: diplomacija, Ministrstvo za zunanje zadeve, notranja in zunanja služba, diplomat, strokovno tehnični javni uslužbenec, veleposlanik, diplomatsko predstavništvo in konzulat, gospodarska diplomacija
Objavljeno: 29.09.2010; Ogledov: 1972; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (537,17 KB)

7.
POLOŽAJ JAVNEGA USLUŽBENCA
Igor Stražišnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je v javnem sektorju delovno pravna zakonodaja urejena s posebnimi predpisi in se tako ločuje od delovno pravne zakonodaje v zasebne sektorju. Ta ločitev pa vendarle ni popolna, saj je krovni zakon v javnem sektorju (ZJU) v odnosu do krovnega zakona v zasebnem sektorju (ZDR) specialen zakon in za odnos med njima velja pravilo lex specialis derogat legi generali. ZJU javni sektor deli na neposredne proračunske uporabnike, za katere velja celoten zakon, in na posredne proračunske uporabnik,e za katere veljajo samo določbe do 22. člena. Glede na to, da se delovno pravna zakonodaja v obeh sektorjih razlikuje, je posledica tega različen položaj javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju. Na drugačen položaj javnega uslužbenca vplivajo predvsem določbe ZJU o obsegu pravic javnih uslužbencev, o zaposlovanju javnih uslužbencev, organizacijske določbe v javnem sektorju in ureditev plačnega sistema v javnem sektorju. ZJU določa poseben postopek zaposlovanja javnih uslužbencev, ki poteka preko instituta javnega razpisa. Pomemben institut, ki vpliva na položaj javnega uslužbenca pa je tudi mobilnost javnih uslužbencev znotraj organov ali med organi v javnem sektorju. Za ta namen ZJU podrobno določa institut premestitve javnega uslužbenca. Glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi so določbe ZJU v veliki meri podobne ali enake ZDR oziroma se ZDR za nekatera področja subsidiarno uporablja, kljub temu pa ZJU vsebuje drugačna pravila glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in zaradi nesposobnosti javnega uslužbenca. ZJU v drugačen položaj javnega uslužbenca postavlja z uvajanjem nekaterih omejitev glede opravljanja drugih dejavnosti. ZJU tudi glede organizacije javnega sektorja postavlja posebna zelo podrobna pravila. To so zlasti pravila o sistemizaciji delovnih mest ter kadrovskih načrtih, ki neposredno vplivajo na položaj javnega uslužbenca. Za urejanje plačnega sistema v javnem sektorju je bil sprejet poseben zakon, ki celovito in pregledno ureja plačni sistem, razen povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so urejeni v ZPSDP, delno pa se za ostale prejemke uporablja tudi ZDR. ZSPJS določa plačne razrede, kar predstavlja plačni razpon v javnem sektorju. Vrednost plačnih razredov pa določa KPJS. Namen posebnega urejanja plačnega sistema je, da so se s tem poenotila plačna razmerja v javnem sektorju, hkrati pa so ustrezna razmerja vzpostavljena tudi z zasebnim sektorjem. Posebna zakonodaja na delovno pravnem področju v javnem sektorju poleg interesa javnega uslužbenca varuje tudi javni interes, zaradi tega je položaj javnega uslužbenca primerno drugačen od položaja delavca v zasebnem mnenju.
Ključne besede: Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih, javni uslužbenec, javni sektor, zaposlovanje, organizacijske določbe, pravice, obveznosti, plačni sistem, položaj javnega uslužbenca.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 4993; Prenosov: 817
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCA
Anja Pezdirc, 2010, diplomsko delo

Opis: Delavec je odškodninsko odgovoren delodajalcu za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom povzroči delodajalcu. V zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti delavca v okviru delovnega razmerja se uporabljajo pravila civilnega prava, kolikor Zakon o delovnih razmerjih ne določa posebnosti. Ena od teh posebnosti se nanaša na stopnjo krivde — delavec je dolžan povrniti delodajalcu škodo, ki jo namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči na delu ali v zvezi z delom, ne pa tudi škode, ki bi jo povzročil iz male malomarnosti. Če škodo povzroči več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren samo za tisti del škode, ki ga je sam povzročil, kadar pa se tega ne da ugotoviti, so vsi odgovorni po enakih deležih, ali če več delavcev povzroči škodo z naklepnim kaznivim dejanjem in so v tem primeru za škodo solidarno odgovorni. Zakon omogoča, da se s kolektivno pogodbo določijo pavšalni zneski odškodnine, kar pa ne velja za škodo, ki jo povzroči delodajalec delavcu zaradi kršitve pogodbe diskriminacije ali kršitve dolžnosti varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, za katero dogovarja delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava. Odškodninsko odgovornost javnih uslužbencev posebej ureja Zakon o javnih uslužbencih, ki v celoti velja samo za neposredne uporabnike državnega ali občinskih proračunov. Za ostale javne uslužbence pa pride v poštev Zakon o delovnih razmerjih, ki se v razmerju do Zakona o javnih uslužbencih uporablja subsidiarno. Ker je ureditev instituta odškodninske odgovornosti v obeh zakonih zelo podobna, kaže na morebitno nepotrebno podvajanje. Odškodninska odgovornost delodajalca za delavca je posebna oblika odgovornosti za ravnanje drugega. Ta primer je v celoti urejen v Obligacijskem zakoniku, ki določa, da delodajalec odgovarja za ravnanja delavca, razen, če dokaže, da je delavec ravnal tako, kot je bilo potrebno.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost, škoda, krivda, delovno razmerje, delavec, javni uslužbenec, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih, Obligacijski zakonik, pavšalna odškodnina.
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 8493; Prenosov: 1109
.pdf Celotno besedilo (938,32 KB)

9.
REDNI LETNI RAZGOVORI V MINISTRSTVU ZA JAVNO UPRAVO
Mateja Logar, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Uveljavitev Zakona o javnih uslužbencih v letu 2003, je prinesla novosti tudi na področju razvoja in upravljanja s kadri. 105. člen zakona določa, da mora nadrejeni spremljati delo, strokovno usposobljenost in kariero javnih uslužbencev in vsaj enkrat letno opraviti o tem razgovor z vsakim javnim uslužbencem. Letni pogovor je ključni element spremljanja kadrov in usmerjanja kariere javnih uslužbencev. Je oblika načrtnega dela vodij s sodelavci, usmerjenega v njihovo strokovno usposobljenost, razvojni potencial in delovno uspešnost. Cilj je zagotoviti učinkovito javno upravo na podlagi sposobnih, usposobljenih in učinkovitih javnih uslužbencev. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu opisujemo predstavitev problema in metode dela. Sledi teoretična opredelitev letnih razgovorov, njihov namen, razlika med ocenjevalnim intervjujem in rednim letnim razgovorom, trening vodij, vsebina pogovora, priprava, potek, neposredno po razgovoru in problemi pri izvedbi rednih letnih razgovorov. Predstavljeno je Ministrstvo za javno upravo in proces informatizacije letnega razgovora. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo skušali s pomočjo ankete ugotoviti kakšno je trenutno stanje izvajanja rednih letnih razgovorov na Ministrstvu za javno upravo. Zanimali so nas odgovori na naslednja raziskovalna vprašanja: organiziranost rednih letnih razgovorov, njihova koristnost, primernost tem, usposobljenost vodij za izvajanje le-teh in pomanjkljivosti vodenja rednih letnih razgovorov. Na osnovi rezultatov ankete in njihove analize ter teoretičnih spoznanj smo podali ugotovitve in predloge izboljšav.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE javni uslužbenec, državna uprava, redni letni razgovor
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 3271; Prenosov: 506
.pdf Celotno besedilo (894,46 KB)

10.
PRAVNI VIDIKI USPOSABLJANJA MLADIH RAZISKOVALCEV
Silva Bodanec, 2011, diplomsko delo

Opis: Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti opredeljuje raziskovalca kot fizično osebo, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost. Čeprav zakon pojma mladi raziskovalec ne definira, je v raziskovalni sferi poznan pojem oziroma program »Mladi raziskovalci«. Kot instrument znanstvene politike v Republiki Sloveniji se program »Mladi raziskovalci« izvaja že od leta 1985, ko je tedanja Skupščina RSS odobrila financiranje usposabljanja prvim mladim raziskovalcem. Rezultat programa je vrsta uveljavljenih doktorjev znanosti, ki delujejo doma in po svetu. Gre za program financiranja podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev za pridobitev doktorata znanosti. Program »Mladi raziskovalci« je izdatno prispeval k dvigu raziskav in kadrovskemu pomlajevanju raziskovalnih in programskih skupin. Njegov osnovni namen je financiranje usposabljanja mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah s ciljem, da se obnovita raziskovalni in raziskovalno-pedagoški kader v raziskovalnih organizacijah, poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje programov javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, temeljnih, aplikativnih in razvojnih projektov ter da se poveča kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in zasebnega sektorja. Povečanje števila raziskovalcev je predvsem posledica stalnega dotoka ustrezno usposobljenih mladih raziskovalcev na področje raziskav in razvoja. Mladi raziskovalci so tisti podiplomski študentje, ki so z namenom pridobitve znanstvenega naziva 'doktor znanosti' vključeni v raziskovalno delo na raziskovalnih programih, temeljnih ali razvojno-raziskovalnih aplikativnih projektih, so v rednem delovnem razmerju za določen čas, sredstva za njihove plače, prispevke, materialne in nematerialne stroške za raziskovalno delo ter podiplomski študij pa zagotavlja Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji se poleg programa »Mladi raziskovalci« izvaja tudi program »Mladi raziskovalci iz gospodarstva«. Zadnja štiri leta ta program izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo preko Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije. S programom se želi pridobiti kakovostne človeške vire na področjih, kjer slovensko gospodarstvo potrebuje nova znanja za razvoj visokotehnoloških in inovativnih izdelkov, tehnologij in storitev. Del sredstev za usposabljanje mladih raziskovalcev iz gospodarstva za pridobitev doktorata znanosti krije tudi Evropska unija.
Ključne besede: mladi raziskovalec, mladi raziskovalec iz gospodarstva, mentor, podiplomski študij, raziskovalno delo, doktorat znanosti, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, javni uslužbenec
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 2054; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici