| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Kariera javnega uslužbenca
Armanda Pavlič, 2022, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo se nanaša na kariero javnih uslužbencev. S pomočjo intervjujev z zaposlenimi na Direktoratu za energijo Ministrstva za infrastrukturo smo ugotavljali, ali uslužbenski sistem omogoča zadovoljiv razvoj kariere, ali so zaposleni zadovoljni s sistemom napredovanja, kakšno vlogo pri kariernem razvoju ima vodja uslužbenca in ali pri daljši karieri oziroma delovni dobi zaposlenim upada motivacija za karierni razvoj.
Ključne besede: upravno delo, javni sektor, javni uslužbenci, napredovanje
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 649; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (724,61 KB)

2.
PRAVICA DO STAVKE VOJAŠKIH OSEB V SLOVENSKI VOJSKI
Nuša Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vojaške osebe v Slovenski vojski nimajo pravice do stavke. To pravico jim odvzema prvi odstavek 99. člena Zakona o obrambi. Vojaške osebe so kot javni uslužbenci del javnega sektorja in so zaposleni v Slovenski vojski na podlagi pogodb o zaposlitvi, kar jih izenačuje z ostalimi delavci v Republiki Sloveniji. Za vse zaposlene je pravica do stavke dvignjena na ustavno raven v določbi 77. člena Ustave Republike Slovenije. Zakonsko ureditev pravice do stavke javnih uslužbencev in morebitne omejitve določata Zakon o stavki in Zakon o javnih uslužbencih ter nekateri specialni zakoni. S predmetnim diplomskim delom je prikazana neenaka obravnava vojaških oseb z drugimi javnimi uslužbenci predvsem s pripadniki policije, ki imajo stavko le omejeno ne pa v celoti prepovedano. 99. člen specialnega Zakona o obrambi je nekonsistenten, prvi odstavek navedenega člena pa je v celoti diskriminatoren do največje skupine zaposlenih v Slovenski vojski.
Ključne besede: vojaške osebe, Slovenska vojska, javni uslužbenci, stavka, prepoved stavke, Ustava Republike Slovenije, mednarodne pogodbe, načelo enakopravnosti, neenaka obravnava
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1299; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (892,08 KB)

3.
Delovnopravni položaj gradbenih inšpektorjev v Sloveniji od 1918 do 2015
Jasna Rakuljič Zelov, 2016, magistrsko delo

Opis: Za delovnopravna razmerja gradbenih inšpektorjev veljajo določbe predpisov, ki veljajo za vse javne uslužbence (Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih in drugi), za vse inšpektorje na sploh (Zakon o inšpekcijskem nadzoru) in določbe 144. člena Zakona o graditvi objektov, kjer so določeni posebni pogoji glede izobrazbe, delovnih izkušenj in o strokovnih izpitih. V praksi se danes postavljajo vprašanja, ali je glede na pogoje, ki jih morajo izpolnjevati gradbeni inšpektorji, smiselno z gradbenim inšpektorjem skleniti delovno razmerje za določen čas, kako je s pripravništvom in uvajanjem novega inšpektorja v delo ter ali je način sklenitve in prenehanja delovnega razmerja s pogodbo o zaposlitvi dejansko smiseln. V preteklosti je namreč inšpektor sklenil uslužbensko razmerje na podlagi odločbe pristojnega organa, prav tako je uslužbensko razmerje prenehalo na podlagi odločbe. Tudi pravice in obveznosti so se določale z enostranskim aktom (odločbo ali sklepom). Glavni cilj naloge je bil preveriti, ali je sedanja ureditev delovnega razmerja za gradbene inšpektorje ustrezna ali ne in, ali bi določene delovnopravne institute, ki so veljali v preteklosti, lahko v modernizirani obliki uporabili tudi danes. Zato je prikazana ureditev delovnopravnih razmerij gradbenih inšpektorjev oz. njim podobnih organov v treh zgodovinskih obdobjih od leta 1918 do 2015 (Kraljevina Jugoslavija, Socialistična Republika Slovenija v okviru Socialistične federativne Republike Jugoslavije in samostojna Republika Slovenija). V teh obdobjih je predstavljen tudi gradbeni nadzor in določbe tistih predpisov, ki so se nanašale na uslužbenska razmerja gradbenih inšpektorjev, za boljše razumevanje pa je kratko podana tudi upravna ureditev države v posameznem obdobju. Glavne ugotovitve raziskave so naslednje: gradbeni inšpektorji so prvotno sklenili uslužbensko razmerje za nedoločen čas na podlagi odločbe pristojnega organa, za določen čas pa s pogodbo. Taka ureditev je veljala do leta 2002, ko je Zakon o javnih uslužbencih uvedel pogodbenost delovnih razmerij in od tedaj dalje se delovno razmerje sklene s pogodbo o zaposlitvi. Splošni pogoji, ki jih je moral izpolnjevati gradbeni inšpektor, so v glavnem ostali enaki ves čas (starost, državljanstvo, zdravstvena sposobnost, znanje uradnega jezika, nekaznovanost, strokovni izpit), posebni pogoji pa so se spreminjali (stopnja in smer izobrazbe, delovne izkušnje). V vseh obdobjih so uslužbenca lahko zaposlili za določen čas (predvsem pripravnika), s tem, da danes gradbenega inšpektorja kot pripravnika ni mogoče zaposliti. Do leta 2009 so inšpektorji pretekla uslužbenska oz. delovna razmerja izkazovali z delovno (uslužbensko) knjižico, ki je bila javna listina, sedaj te možnosti nimajo več. Glavni predlogi so: sklenitev in prenehanje uslužbenskega razmerja inšpektorjev z odločbo, odločanje o pravicah in obveznostih inšpektorjev z odločbo, zahtevana raven izobrazbe VII/2 (prejšnja univerzitetna ali sedanji bolonjski magisterij) in 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na gradbiščih, obvezno uvajalno obdobje pod vodstvom mentorja, ponovna uvedba uslužbenske knjižice kot javne listine.
Ključne besede: gradbeni inšpektorji, javni uslužbenci, delovno razmerje, zaposlitev, delovnopravni instituti, delovno pravo, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1891; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (9,21 MB)

4.
KAZENSKA ODGOVORNOST RAČUNOVODIJ
Ines Matevžič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu sem obravnavala temo kazenska odgovornost računovodij. Pri poslovanju in vodenju podjetij, združb se zaposleni srečujejo z različnimi odgovornostmi. Strokovno etično odgovornost pri računovodjih prepoznamo v odnosu do poklica in dela ter v odnosih do notranjih in zunanjih sodelavcev, do nadrejenih in podrejenih, do javnosti. Vse o strokovno etični odgovornosti je zapisano v Kodeksu poklicne etike računovodij. Kazenska odgovornost se pojavi v primerih, kot so prevare iz naklepa, prevarantsko poročanje. To vrsto odgovornosti obravnava Kazenski zakonik. Kazenska odgovornost se ugotavlja na podlagi ugotovljene krivde. Odškodninsko in disciplinsko odgovornost delavcev in javnih uslužbencev obravnavata zakona Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih. V diplomskem projektu sem se posvetila še sami organiziranosti računovodske službe. Predstavila sem notranje in zunanje dejavnike organiziranja ter njihova temeljna načela. Obravnavala sem tudi organizacijske strukture, saj te določajo mesto računovodske službe v združbi in delovne naloge zaposlenih.
Ključne besede: kazenska odgovornost, računovodje, prevare, organiziranje računovodstva, strokovno etična odgovornost, javni uslužbenci, delovna razmerja
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 2377; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (413,17 KB)

5.
Motivacija za delo zaposlenih v občinski upravi Občine Radovljica
Jasmina Demšar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poslovnem okolju se učimo iz preteklosti in neprestano iščemo nove rešitve, ideje, metode, vire, ki dopolnjujejo že znano. Spremembe najbolj občutijo zaposleni, saj v takih okoliščinah prihaja do nenadzorovanega spreminjanja zadovoljstva zaposlenih, ki je nemalokrat neugodno oziroma neustrezno za doseganje zadanih ciljev organizacije in posameznika. Vsaka organizacija je edinstvena in zadovoljstvo zaposlenih, ki je prisotno v vsakem delovnem okolju, je pogojeno z ravnjo motivacije. Da bi lažje dosegli zastavljene cilje, je smiselno motivacijo v organizaciji preučiti in izmeriti ter na osnovi ugotovljenih odstopanj od želenega cilja določene dimenzije spremeniti oziroma izvajati ukrepe za dosego ugodnejšega zadovoljstva. Zadovoljstvo zaposlenih je najbolje meriti z vprašalnikom, s pomočjo katerega zaposleni izrazijo svoje doživljanje v organizaciji. Pri tem je pomembno ne le zbiranje podatkov, ampak tudi njihova kasnejša uporaba pri izboljševanju motivacije. V diplomski nalogi sem predstavila osnovni pojem motivacije. Predstavljena so teorije, ki se nanašajo na motivacijo zaposlenih. Na koncu diplomske naloge so predstavljeni rezultati ankete ter predlagane izboljšave za motivacijo zaposlenih v Občini Radovljica.
Ključne besede: - zaposleni - motivacija - medsebojni odnosi - javni uslužbenci - občinska uprava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2016; Ogledov: 1075; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
Vloga sindikata pri kolektivnem dogovarjanju v javnem sektorju
Albina Vedenik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava sindikalno pravo s poudarkom na vlogi sindikata pri ustvarjanju novega plačnega sistema v javnem sektorju in vlogi sindikata pri sklepanju Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS).Mogoče je ugotoviti, da s področja kolektivnega dogovarjanja v javnem sektorju v naši zakonodaji obstajajo pravne praznine, zato so predlagane tiste spremembe in dopolnitve zakonodaje, ki so se pokazale kot potrebne ob izvrševanju KPJS v času gospodarske krize. Dopolnjena in strokovno utemeljena zakonodaja bi pripomogla k večji zaščiti sindikatov in okrepitvi njihove vloge v procesu kolektivnega dogovarjanja v zvezi s plačami v javnem sektorju.
Ključne besede: javni uslužbenci, javni sektor, kolektivno dogovarjanje, kolektivna pogodba, novi plačni sistem, sindikat.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1602; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
Kazniva dejanja, ki jih lahko storijo javni uslužbenci in uradne osebe : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sanja Žlavs, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podrobneje predstavlja kriminaliteto v javnem sektorju in kazniva dejanja, ki jih lahko storijo javni uslužbenci in uradne osebe, ter kdo so slednji. Dodani so primeri kaznivih dejanj in njihova statistika v Sloveniji. S kaznivimi dejanji javnih uslužbencev in uradnih oseb se v današnjem času kar pogosto srečujemo, jih pa institucije in organi, kot so Komisija za preprečevanje korupcije, policija, tožilstvo, sodišče, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, Finančna uprava RS in inšpekcijske službe, zelo dobro zaznavajo, rešujejo in zmanjšujejo njihove pojave. V literaturi je zaslediti, da je najbolj razširjeno kaznivo dejanje podkupovanje. Ta podkupovanja se pojavljajo v različnih oblikah, ki so usmerjena v različne koristi. Jemanje podkupnin uradnih oseb je tudi najbolj koruptivno dejanje. Vzroki, ki pripeljejo do kaznivih dejanj, so skoraj vedno želja po izboljšanju socialnega položaja. Kazniva dejanja javnih uslužbencev oziroma koruptivnost se kaže tudi v javnih naročilih, zato je zakonodajalec sprejel natančne postopke, ki jih je opredelil v Zakonu o javnih naročilih. Kljub sprejetju tega zakona pa še vedno obstaja možnost korupcije v fazah javnega naročanja. V diplomski nalogi so obravnavana kazniva dejanja javnih uslužbencev, ki so določena v Kazenskem zakoniku (KZ-1) v Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Problem kaznivih dejanj javnih uslužbencev in uradnih oseb je resen tudi zato, ker uničuje zaupanje ostalih ljudi v pravičnost in učinkovitost pravnega sistema.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, javni uslužbenci, uradne osebe, korupcija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.09.2015; Ogledov: 1726; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (613,47 KB)

8.
ORGANIZACIJA JAVNE UPRAVE
Mateja Brancelj, 2012, diplomsko delo

Opis: Pojem javne uprave obsega sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah in skrbijo za zadovoljitev javnih potreb. Njeno delovanje je pomemben dejavnik kakovosti življenja državljanov in konkurenčnosti narodnega gospodarstva. V zadnjih petnajstih letih slovensko upravo zaznamujejo korenite spremembe, kot posledica vplivov iz okolja. Preko svoje funkcionalne organizacijske strukture izvaja cilje reformnih procesov izboljšanja delovanja v smislu večje strokovnosti, politične nevtralnosti, transparentnosti, učinkovitosti in usmerjenosti k uporabniku. V ožjem smislu zajema poleg državne uprave še uprave lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega prava in druge nosilce javnih pooblastil. Za uspeh organizacije ima odločilen pomen kadrovska politika, ki se izvaja. Z določenimi postopki izbire ljudi na posamezna delovna mesta in vzpostavitvijo ugodnih pogojev in odnosov za delo prispeva k boljši uspešnosti poslovanja. Zaposleni, ki opravljajo delo v javni upravi, se imenujejo javni uslužbenci. Financiranje je zagotovljeno z letnimi načrti prihodkov in drugih prejemkov, ter odhodkov in drugih izdatkov imenovanimi proračun. Temeljna naloga upravljanja proračuna je uresničitev proračuna v okviru in za namene, kot je bil sprejet.
Ključne besede: javna uprava, organizacija, javni uslužbenci, proračun, uspešnost in učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 3124; Prenosov: 995
.pdf Celotno besedilo (323,30 KB)

9.
POLOŽAJ JAVNIH USLUŽBENCEV V JAVNIH ZAVODIH
Gordana Hero, 2012, magistrsko delo

Opis: Delovna razmerja v Sloveniji za vse zaposlene tako v javnem kot v zasebnem sektorju ureja zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Položaj javnih uslužbencev ureja zakon o javnih uslužbencih (ZJU) kot poseben zakon v razmerju do splošne delovnopravne ureditve. Za zaposlene v javnih zavodih velja le prvih 21 členov ZJU, zaradi česar se njihov položaj razlikuje od položaja javnih uslužbencev v državnih organih in organih samoupravnih lokalnih skupnosti, za katere ZJU velja v celoti. Navedeni členi določajo le skupna načela sistema javnih uslužbencev in nekaj drugih skupnih vprašanj, kot so delovanje sindikata, kolektivna pogajanja in stavka. Zato se zastavlja vprašanje, ali bi bil položaj zaposlenih v javnih zavodih zadosti varovan z ZDR in s področnimi zakoni, ki njihov položaj podrobneje urejajo, in ali bi bilo potrebno njihov položaj urejati enako oziroma podobno kot za zaposlene v zasebnem sektorju. Vendar se položaj zaposlenih v javnih zavodih razlikuje tudi od položaja zaposlenih v zasebnem sektorju, predvsem zaradi določbe tretjega odstavka 16. člena ZJU, ki prepoveduje delodajalcu, da bi določil delavcu večji obseg pravic, kot je to določeno z zakonom, s podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Poleg tega je za javne uslužbence določen plačni sistem po posebnem zakonu, tj. po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Zaradi te prepovedi je za javne uslužbence načelo in »favorem laboratoris« omejeno, za razliko od delavcev v zasebnem sektorju. Delodajalcu je prepovedano, da bi izven navedenih aktov v pogodbi o zaposlitvi določil javnemu uslužbencu večji obseg pravic in druge pravice. Pomembno pri določitvi pravic javnih uslužbencev je vprašanje opredelitve javnih sredstev, ker zakonodaja tega pojma ne definira. To pa pri poslovanju javnih zavodov odpira vrsto drugih vprašanj, zlasti glede možnosti nagrajevanja delovne uspešnosti zaposlenih oziroma določanja obsega pravic iz tega naslova. To je še posebej izraženo pri dejavnostih, ki jih javni zavodi opravljajo na trgu ob opravljanju javne službe, ki se izvaja v javnem interesu. Dodatno nejasnost vnaša neopredeljenost javne službe in javnega interesa oziroma njuna neenotna opredelitev v zakonodaji. Za varstvo javnega interesa z vidika opravljanja javnih služb je ključnega pomena opredelitev tega pojma in način njegovega uresničevanja. Glede na ohlapnost prvih 21 členov ZJU je v zvezi varstva javnega interesa z vidika opravljanja javnih služb vprašljiv tudi pomen ureditve položaja zaposlenih v javnih zavodih v ZJU.
Ključne besede: javni uslužbenci, javna sredstva, obseg pravic, javna služba, javni interes
Objavljeno v DKUM: 29.05.2012; Ogledov: 4583; Prenosov: 618
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

10.
SISTEM PLAČ IN NAGRAJEVANJA V JAVNEM SEKTORJU
Eva Rajlić, 2011, diplomsko delo

Opis: Javni sektor svoje zaposlene motivira s sistemom plač in nagrajevanja, ki je zakonsko določen, kar povzroča togost sistema nagrajevanja in prav zato je dober sistem nagrajevanja zelo pomemben za uspešno delovanje organizacij in zadovoljstvo zaposlenih. V diplomskem delu smo tako v teoretičnem delu na podlagi spoznanj in stališč domačih in tujih avtorjev želeli predstaviti področje plač in nagrajevanja v javnem sektorju in prikazati kompleksen način nagrajevanja javnih uslužbencev. V empiričnem delu pa smo na podlagi ankete, ki smo jo opravili na Ministrstvu za okolje in prostor, natančneje v Agenciji RS za okolje, poskušali ugotoviti, kako uspešno in učinkovito je nagrajevanje v izbrani organizaciji ter kako so zaposleni seznanjeni z njim. Cilj in namen diplomskega dela je bil analizirati sistem plač in nagrajevanja v javnem sektorju ter prikazati, kakšen vpliv ima ta sistem na zaposlene v izbrani organizaciji javnega sektorja, kako sistem vpliva na uspešnost zaposlenih pri delu in podati predloge za izboljšanje sedanjega sistema. Ugotovili smo, da nagrade sicer imajo dober vpliv na zaposlene, saj le tem predstavljajo dodatno motivacijo za opravljanje dela, zato lahko na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili z anketo zaključimo, da je pomembno, da se organizacija zaveda, kakšne so potrebe zaposlenih, da jim poskuša zagotoviti pravičen sistem nagrajevanja, da jih torej ustrezno nagradi, vendar je pri tem potrebno poudariti, da če ni učinka pri plači, nagrada nima prav velikega pomena.
Ključne besede: javni sektor, javni uslužbenci, funkcionarji, plača, nagrajevanje
Objavljeno v DKUM: 24.02.2012; Ogledov: 4282; Prenosov: 802
.pdf Celotno besedilo (11,53 MB)

Iskanje izvedeno v 2.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici