1. IZOBRAŽEVANJE JAVNIH USLUŽBENCEV S POUDARKOM NA STROKOVNIH IZPITIH IZ UPRAVNEGA POSTOPKAMitja Pukšič, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga predstavlja ureditev izobraževanja javnih uslužbencev po trenutno veljavni pravni ureditvi v Republiki Sloveniji, pri čemer je poseben poudarek namenjen seznanitvi z določbami zakonov in podzakonskih aktov, ki se nanašajo na izobraževanje javnih uslužbencev o določbah splošnega upravnega postopka oziroma splošnega in posebnih upravnih postopkov ter drugih predpisov, ki jih uradna oseba neposredno uporablja pri opravljanju dejanj v upravnem postopku. O poznavanju navedenih področij mora namreč uradna oseba opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka, brez katerega ne more pridobiti pravice do opravljanja dejanj v upravnem postopku.
Vsebina naloge je zato razdeljena v pet tematskih sklopov, ki so med seboj vsebinsko povezani in na ta način predstavljajo celoten pregled pravnih aktov, ki se nanašajo na opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka. Ob tem so z namenom razumevanja vseobsežnosti tega strokovnega izpita skozi besedilo razloženi številni pomembni pojmi s področja upravnega prava in upravnega postopka; kar pa ne pomeni predstavitve upravnega prava v splošnem, ampak zgolj tistih institutov, zaradi katerih strokovni izpit iz upravnega postopka sploh obstaja.
Ključne besede: javni uslužbenci, izobraževanje, upravni postopek, državna uprava, organ, uradna oseba, upravna zadeva, nosilci javnih pooblastil, strokovni izpiti
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (485,13 KB) |
2. Frustracija kot vir nezaželenega vedenja na delovnem mestu med javnimi uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve : magistrsko deloAlja Čepon, 2024, magistrsko delo Opis: Dobri medsebojni odnosi na delovnem so ključnega pomena za posameznikovo delovno uspešnost, doseganje organizacijskih ciljev in poslovanje organizacije, zaradi česar bi moralo biti zagotavljanje spodbudnega in varnega okolja za zaposlene primarni cilj vsake organizacije. Dodatno pozitivno vplivajo na ublažitev frustratorjev, s katerimi se posamezniki srečujejo pri opravljanju delovnih nalog. V nasprotnem primeru obstaja večje tveganje za stopnjevanje frustracije in konfliktov, kar se lahko odraža v prisotnosti nezaželenega vedenja v delovnem okolju. Tovrstno vedenje ima tako za organizacijo kot tudi za posameznike pomembne negativne posledice. Kvantitativna raziskava, izvedena med javnimi uslužbenci Ministrstva za notranje zadeve, je potrdila prisotnost agresivnega vedenja na delovnem mestu v 47 %. Najpogosteje v vlogi agresorjev nastopajo nadrejeni posamezniki in skupine, ki se združujejo z namenom izvrševanja odklonskih ravnanj. Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da so anketirani pogosteje izpostavljeni prikritim oblikam agresije, saj so le-ta težje zaznavna oziroma jih posamezniki redko prepoznajo kot odklonska vedenja. Prav tako sodelujoči ne poročajo o prisotnosti fizičnega nasilja. Rezultati kažejo, da določeni družbeni in organizacijski dejavniki vplivajo na občutenje frustracije pri anketiranih, ki se v manjši meri odraža skozi agresivno vedenje zaposlenih. Raziskava tako potrjuje frustracijsko teorijo agresivnosti v delovnem okolju preučevane institucije, ki vzroke za agresivnost posameznikov pripisuje občutenju frustracije na delovnem mestu.
Ključne besede: frustracija, javni uslužbenci, delovno okolje, medosebni odnosi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,97 MB) |
3. |
4. |
5. Kariera javnega uslužbencaArmanda Pavlič, 2022, diplomsko delo Opis: Pričujoče delo se nanaša na kariero javnih uslužbencev. S pomočjo intervjujev z zaposlenimi na Direktoratu za energijo Ministrstva za infrastrukturo smo ugotavljali, ali uslužbenski sistem omogoča zadovoljiv razvoj kariere, ali so zaposleni zadovoljni s sistemom napredovanja, kakšno vlogo pri kariernem razvoju ima vodja uslužbenca in ali pri daljši karieri oziroma delovni dobi zaposlenim upada motivacija za karierni razvoj.
Ključne besede: upravno delo, javni sektor, javni uslužbenci, napredovanje
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 805; Prenosov: 80
Celotno besedilo (724,61 KB) |
6. PRAVICA DO STAVKE VOJAŠKIH OSEB V SLOVENSKI VOJSKINuša Mesarič, 2016, diplomsko delo Opis: Vojaške osebe v Slovenski vojski nimajo pravice do stavke. To pravico jim odvzema prvi odstavek 99. člena Zakona o obrambi. Vojaške osebe so kot javni uslužbenci del javnega sektorja in so zaposleni v Slovenski vojski na podlagi pogodb o zaposlitvi, kar jih izenačuje z ostalimi delavci v Republiki Sloveniji. Za vse zaposlene je pravica do stavke dvignjena na ustavno raven v določbi 77. člena Ustave Republike Slovenije. Zakonsko ureditev pravice do stavke javnih uslužbencev in morebitne omejitve določata Zakon o stavki in Zakon o javnih uslužbencih ter nekateri specialni zakoni. S predmetnim diplomskim delom je prikazana neenaka obravnava vojaških oseb z drugimi javnimi uslužbenci predvsem s pripadniki policije, ki imajo stavko le omejeno ne pa v celoti prepovedano. 99. člen specialnega Zakona o obrambi je nekonsistenten, prvi odstavek navedenega člena pa je v celoti diskriminatoren do največje skupine zaposlenih v Slovenski vojski.
Ključne besede: vojaške osebe, Slovenska vojska, javni uslužbenci, stavka, prepoved stavke, Ustava Republike Slovenije, mednarodne pogodbe, načelo enakopravnosti, neenaka obravnava
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1491; Prenosov: 136
Celotno besedilo (892,08 KB) |
7. Delovnopravni položaj gradbenih inšpektorjev v Sloveniji od 1918 do 2015Jasna Rakuljič Zelov, 2016, magistrsko delo Opis: Za delovnopravna razmerja gradbenih inšpektorjev veljajo določbe predpisov, ki veljajo za vse javne uslužbence (Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih in drugi), za vse inšpektorje na sploh (Zakon o inšpekcijskem nadzoru) in določbe 144. člena Zakona o graditvi objektov, kjer so določeni posebni pogoji glede izobrazbe, delovnih izkušenj in o strokovnih izpitih. V praksi se danes postavljajo vprašanja, ali je glede na pogoje, ki jih morajo izpolnjevati gradbeni inšpektorji, smiselno z gradbenim inšpektorjem skleniti delovno razmerje za določen čas, kako je s pripravništvom in uvajanjem novega inšpektorja v delo ter ali je način sklenitve in prenehanja delovnega razmerja s pogodbo o zaposlitvi dejansko smiseln. V preteklosti je namreč inšpektor sklenil uslužbensko razmerje na podlagi odločbe pristojnega organa, prav tako je uslužbensko razmerje prenehalo na podlagi odločbe. Tudi pravice in obveznosti so se določale z enostranskim aktom (odločbo ali sklepom).
Glavni cilj naloge je bil preveriti, ali je sedanja ureditev delovnega razmerja za gradbene inšpektorje ustrezna ali ne in, ali bi določene delovnopravne institute, ki so veljali v preteklosti, lahko v modernizirani obliki uporabili tudi danes. Zato je prikazana ureditev delovnopravnih razmerij gradbenih inšpektorjev oz. njim podobnih organov v treh zgodovinskih obdobjih od leta 1918 do 2015 (Kraljevina Jugoslavija, Socialistična Republika Slovenija v okviru Socialistične federativne Republike Jugoslavije in samostojna Republika Slovenija). V teh obdobjih je predstavljen tudi gradbeni nadzor in določbe tistih predpisov, ki so se nanašale na uslužbenska razmerja gradbenih inšpektorjev, za boljše razumevanje pa je kratko podana tudi upravna ureditev države v posameznem obdobju.
Glavne ugotovitve raziskave so naslednje: gradbeni inšpektorji so prvotno sklenili uslužbensko razmerje za nedoločen čas na podlagi odločbe pristojnega organa, za določen čas pa s pogodbo. Taka ureditev je veljala do leta 2002, ko je Zakon o javnih uslužbencih uvedel pogodbenost delovnih razmerij in od tedaj dalje se delovno razmerje sklene s pogodbo o zaposlitvi. Splošni pogoji, ki jih je moral izpolnjevati gradbeni inšpektor, so v glavnem ostali enaki ves čas (starost, državljanstvo, zdravstvena sposobnost, znanje uradnega jezika, nekaznovanost, strokovni izpit), posebni pogoji pa so se spreminjali (stopnja in smer izobrazbe, delovne izkušnje). V vseh obdobjih so uslužbenca lahko zaposlili za določen čas (predvsem pripravnika), s tem, da danes gradbenega inšpektorja kot pripravnika ni mogoče zaposliti. Do leta 2009 so inšpektorji pretekla uslužbenska oz. delovna razmerja izkazovali z delovno (uslužbensko) knjižico, ki je bila javna listina, sedaj te možnosti nimajo več.
Glavni predlogi so: sklenitev in prenehanje uslužbenskega razmerja inšpektorjev z odločbo, odločanje o pravicah in obveznostih inšpektorjev z odločbo, zahtevana raven izobrazbe VII/2 (prejšnja univerzitetna ali sedanji bolonjski magisterij) in 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na gradbiščih, obvezno uvajalno obdobje pod vodstvom mentorja, ponovna uvedba uslužbenske knjižice kot javne listine.
Ključne besede: gradbeni inšpektorji, javni uslužbenci, delovno razmerje, zaposlitev, delovnopravni instituti, delovno pravo, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 2071; Prenosov: 133
Celotno besedilo (9,21 MB) |
8. KAZENSKA ODGOVORNOST RAČUNOVODIJInes Matevžič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu sem obravnavala temo kazenska odgovornost računovodij. Pri poslovanju in vodenju podjetij, združb se zaposleni srečujejo z različnimi odgovornostmi. Strokovno etično odgovornost pri računovodjih prepoznamo v odnosu do poklica in dela ter v odnosih do notranjih in zunanjih sodelavcev, do nadrejenih in podrejenih, do javnosti. Vse o strokovno etični odgovornosti je zapisano v Kodeksu poklicne etike računovodij. Kazenska odgovornost se pojavi v primerih, kot so prevare iz naklepa, prevarantsko poročanje. To vrsto odgovornosti obravnava Kazenski zakonik. Kazenska odgovornost se ugotavlja na podlagi ugotovljene krivde. Odškodninsko in disciplinsko odgovornost delavcev in javnih uslužbencev obravnavata zakona Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o javnih uslužbencih. V diplomskem projektu sem se posvetila še sami organiziranosti računovodske službe. Predstavila sem notranje in zunanje dejavnike organiziranja ter njihova temeljna načela. Obravnavala sem tudi organizacijske strukture, saj te določajo mesto računovodske službe v združbi in delovne naloge zaposlenih.
Ključne besede: kazenska odgovornost, računovodje, prevare, organiziranje računovodstva, strokovno etična odgovornost, javni uslužbenci, delovna razmerja
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 2615; Prenosov: 380
Celotno besedilo (413,17 KB) |
9. Motivacija za delo zaposlenih v občinski upravi Občine RadovljicaJasmina Demšar, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V poslovnem okolju se učimo iz preteklosti in neprestano iščemo nove rešitve, ideje, metode, vire, ki dopolnjujejo že znano. Spremembe najbolj občutijo zaposleni, saj v takih okoliščinah prihaja do nenadzorovanega spreminjanja zadovoljstva zaposlenih, ki je nemalokrat neugodno oziroma neustrezno za doseganje zadanih ciljev organizacije in posameznika.
Vsaka organizacija je edinstvena in zadovoljstvo zaposlenih, ki je prisotno v vsakem delovnem okolju, je pogojeno z ravnjo motivacije.
Da bi lažje dosegli zastavljene cilje, je smiselno motivacijo v organizaciji preučiti in izmeriti ter na osnovi ugotovljenih odstopanj od želenega cilja določene dimenzije spremeniti oziroma izvajati ukrepe za dosego ugodnejšega zadovoljstva. Zadovoljstvo zaposlenih je najbolje meriti z vprašalnikom, s pomočjo katerega zaposleni izrazijo svoje doživljanje v organizaciji. Pri tem je pomembno ne le zbiranje podatkov, ampak tudi njihova kasnejša uporaba pri izboljševanju motivacije.
V diplomski nalogi sem predstavila osnovni pojem motivacije. Predstavljena so teorije, ki se nanašajo na motivacijo zaposlenih. Na koncu diplomske naloge so predstavljeni rezultati ankete ter predlagane izboljšave za motivacijo zaposlenih v Občini Radovljica.
Ključne besede: - zaposleni
- motivacija
- medsebojni odnosi
- javni uslužbenci
- občinska uprava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2016; Ogledov: 1194; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,38 MB) |
10. Vloga sindikata pri kolektivnem dogovarjanju v javnem sektorjuAlbina Vedenik, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava sindikalno pravo s poudarkom na vlogi sindikata pri ustvarjanju novega plačnega sistema v javnem sektorju in vlogi sindikata pri sklepanju Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS).Mogoče je ugotoviti, da s področja kolektivnega dogovarjanja v javnem sektorju v naši zakonodaji obstajajo pravne praznine, zato so predlagane tiste spremembe in dopolnitve zakonodaje, ki so se pokazale kot potrebne ob izvrševanju KPJS v času gospodarske krize. Dopolnjena in strokovno utemeljena zakonodaja bi pripomogla k večji zaščiti sindikatov in okrepitvi njihove vloge v procesu kolektivnega dogovarjanja v zvezi s plačami v javnem sektorju.
Ključne besede: javni uslužbenci, javni sektor, kolektivno dogovarjanje, kolektivna pogodba, novi plačni sistem, sindikat.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1781; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,28 MB) |
