| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POHOD XIV. DIVIZIJE V LIKOVNIH UPODOBITVAH IN JAVNIH SPOMENIKIH
Tina Lovrec, 2016, magistrsko delo

Opis: Vrhovni komandant narodnoosvobodilne vojske (NOV) in partizanskih odredov (PO) Jugoslavije, Josip Broz Tito (1892–1980), je novembra 1943 prvič predlagal, da bi na Štajersko poslali vojaško pomoč z namenom pospešitve narodnoosvobodilnega gibanja, mobilizacije in vojaške ter politične okrepitve slovenskega ozemlja. Za težavno nalogo je bila izbrana XIV. divizija, ki se je januarja 1944 iz Suhorja v Beli krajini odpravila na svoj legendarni pohod. Zaradi prejšnjih neuspelih prehodov čez reko Savo je divizija na Štajersko odšla po daljši in varnejši poti preko Hrvaške. Po mesecu dni so 6. februarja 1944 pri Sedlarjevem prekoračiti Sotlo in ponovno stopili na slovensko ozemlje. Pred njimi je bil eden najtežavnejših pohodov v zgodovini narodnoosvobodilnega boja (NOB). XIV. divizije sovražnik na njenem pohodu ni uspel pokončati, na kar opozarja dejstvo, da se je po koncu nemške ofenzive februarja 1944 ponovno zbrala, reorganizirala ter dodatno okrepila za nove borbe. V magistrskem delu je podrobneje prikazan celoten pohod XIV. divizije na Štajersko, od priprav na pohod do zaključnih akcij divizije v februarju 1944. Moj prispevek je zgolj kratek opis pohoda, delovanja XIV. divizije na Štajerskem in njene vloge v NOB. Osrednja tema so javni spomeniki, spominska znamenja, grobovi in grobišča kot tudi spominske plošče, posvečene XIV. diviziji in dogodkom z znamenitega pohoda; vsi opisani pomniki so bili sistematično pregledani in evidentirani. Izpostavljeni so tisti spomeniki in spominska obeležja, ki opominjajo na prelomne dogodke s pohoda ter borce XIV. divizije. Hkrati so omenjeni tudi drugi pomniki, ki jih lahko povežemo z omenjeno divizijo. Spominska obeležja so obravnavana po krajih, po katerih se je februarja 1944 gibala XIV. divizija, opremljena z osnovnimi podatki ter opisi. Spomenikom z večjo likovno vrednostjo sem namenilo nekoliko več pozornosti. V obdobju NOB so se izoblikovale določene kultne osebnosti, ki jih še danes povezujemo s prelomnimi dogodki iz slovenske osvobodilne vojne. V okviru raziskovanja XIV. divizije sem tako izpostavila dve vidnejši osebnosti: divizijskega fotoreporterja Jožeta Petka (1912–1945) in vodjo kulturniške skupine XIV. divizije Karla Destovnika - Kajuha (1922–1944). Ker je fotografija postala pomemben dokument o okoliščinah in grozodejstvih spopadov, sem v delo vključila še nekaj fotografij, ki jih je Petek posnel na pohodu. Izbrani posnetki divizijskega fotoreporterja vsebinsko dopolnjujejo izbrane spomenike in spominska obeležja. V zgodovini postavljanja javnih spomenikov na Slovenskem predstavlja 20. stoletje pomembno obdobje, saj smo v tem času dobili nešteto spominskih obeležij, s pomočjo katerih se je pomembno oblikovala naša narodna identiteta. Po letu 1945 in vse do srede sedemdesetih let je bilo postavljeno veliko število spomenikov NOB, katerih recepcija pa je v zadnjem obdobju na pomembni preizkušnji. Izbrani primeri spomeniških obeležij, posvečenih XIV. diviziji, nas opominjajo na vlogo, ki jim je pripisana v okviru kolektivnega spomina in memorialne dediščine.
Ključne besede: XIV. divizija, NOB na Štajerskem, javni spomeniki, spominska obeležja, fotografija, Jože Petek, Karel Destovnik - Kajuh, kolektivni spomin, memorialna dediščina.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 1258; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (6,86 MB)

2.
JAVNI SPOMENIKI NA PTUJU MED LETI 1918-2014
Doroteja Kotnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V nalogi so predstavljeni javni spomeniki na Ptuju, ki so bili postavljeni od konca prve svetovne vojne in vse do danes. Spomeniki nam prikazujejo značilnosti časa nastanka, prav tako pa predstavljajo spomin na določeni dogodek ali osebo. Z nalogo sem popisala javne spomenike na Ptuju, opredelila njihovo lokacijo in urbanistično rešitev samega spomenika.
Ključne besede: javni spomeniki, Ptuj, 1918–2014, Viktor Gojkovič, doprsni kip, bronasta plastika
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1858; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

3.
JAVNA PLASTIKA V MARIBORU IN LJUBLJANI MED LETOMA 1991 IN 2011
Špela Kobal, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so najprej izpostavljena dejstva o spomenikih, skulpturah, kipih in javni plastiki nasploh ter kaj razumemo pod temi termini in kakšna je razlika med njimi. Na kratko je predstavljena zgodovina in razvoj slovenskega kiparstva, ki je osnova za razumevanje kasneje odkrite javne plastike. Diplomsko delo prikazuje obstoječo javno plastiko, nastalo v letih med 1991 in 2011. Izpostavlja kulturni problem na področju kiparstva in s tem povezane javne plastike v času samostojne Slovenije. V tem času se je v primerjavi s preteklimi umetnostnimi obdobji odkrilo zelo malo javnih plastik, ki so nujne za spodbujanje in razumevanje sodobne kulture. V zadnjem delu diplomske naloge primerjam javne plastike med Mariborom in Ljubljano. Poglabljam se v razlike med tematikami nastalih javnih plastik, uporabljenimi materiali in predvsem njihovo pomembnostjo v okolju, znotraj katerega so postavljene. Rezultat diplomskega dela je popis, opis in analiziranje javnih plastik, ki so bile postavljene med letoma 1991 in 2011 na območju Maribora in Ljubljane. To področje je bilo doslej zelo slabo raziskano in opisano v obstoječi literaturi in fotografskih zapisih. V zaključku poudarjam pomembnost javne plastike in njen vpliv na rast kulture v okolju, v katerem je postavljena.
Ključne besede: javna plastika, javni spomeniki, javne skulpture, sodobna javna plastika, samostojna Slovenija, obdobje v letih med 1991 in 2011
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1958; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici