| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
JAVNI SEKTOR IN JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO NA PORTUGALSKEM
Sabina Lebar, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Javni sektor je pomemben del sodobne družbe, saj nam nudi vrsto storitev, ki so v vsakdanjem življenju nujno potrebne. Pomembno je, da imamo dobro usposobljen delovni kader, ki nam omogoča, da so storitve opravljeno hitro in hkrati kvalitetno. Nujno potrebno je, da javni sektor dobro sodeluje tudi z zasebnim sektorjem, saj lahko le na podlagi dobre komunikacije nastane javno-zasebno partnerstvo. Javno-zasebno partnerstvo postaja v današnjem času ključnega pomena pri izvedbi določenega projekta. Sodelovanje med obema sektorjema prinaša mnogo koristi, prinaša pa tudi slabosti, ki jih lahko uspešno odpravimo, če jih pravočasno odkrijemo. Največji prednosti javnega sektorja sta financiranje ter znanje, ki jih oba izvajalca pridobita tekom izvedbe projekta. V delu diplomskega seminarja je opisan javni sektor in javno-zasebno partnerstvo na Portugalskem. Portugalska je pri izvajanju javno-zasebnih partnerstev dokaj mlada država, a ima za seboj nekaj zelo uspešnih projektov, ki so omembe vredni.
Ključne besede: Javni sektor, načela javno-zasebnega partnerstva, javno-zasebno partnerstvo, Portugalska
Objavljeno: 21.01.2011; Ogledov: 1432; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (233,18 KB)

42.
POLOŽAJ JAVNEGA USLUŽBENCA
Igor Stražišnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je v javnem sektorju delovno pravna zakonodaja urejena s posebnimi predpisi in se tako ločuje od delovno pravne zakonodaje v zasebne sektorju. Ta ločitev pa vendarle ni popolna, saj je krovni zakon v javnem sektorju (ZJU) v odnosu do krovnega zakona v zasebnem sektorju (ZDR) specialen zakon in za odnos med njima velja pravilo lex specialis derogat legi generali. ZJU javni sektor deli na neposredne proračunske uporabnike, za katere velja celoten zakon, in na posredne proračunske uporabnik,e za katere veljajo samo določbe do 22. člena. Glede na to, da se delovno pravna zakonodaja v obeh sektorjih razlikuje, je posledica tega različen položaj javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju. Na drugačen položaj javnega uslužbenca vplivajo predvsem določbe ZJU o obsegu pravic javnih uslužbencev, o zaposlovanju javnih uslužbencev, organizacijske določbe v javnem sektorju in ureditev plačnega sistema v javnem sektorju. ZJU določa poseben postopek zaposlovanja javnih uslužbencev, ki poteka preko instituta javnega razpisa. Pomemben institut, ki vpliva na položaj javnega uslužbenca pa je tudi mobilnost javnih uslužbencev znotraj organov ali med organi v javnem sektorju. Za ta namen ZJU podrobno določa institut premestitve javnega uslužbenca. Glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi so določbe ZJU v veliki meri podobne ali enake ZDR oziroma se ZDR za nekatera področja subsidiarno uporablja, kljub temu pa ZJU vsebuje drugačna pravila glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in zaradi nesposobnosti javnega uslužbenca. ZJU v drugačen položaj javnega uslužbenca postavlja z uvajanjem nekaterih omejitev glede opravljanja drugih dejavnosti. ZJU tudi glede organizacije javnega sektorja postavlja posebna zelo podrobna pravila. To so zlasti pravila o sistemizaciji delovnih mest ter kadrovskih načrtih, ki neposredno vplivajo na položaj javnega uslužbenca. Za urejanje plačnega sistema v javnem sektorju je bil sprejet poseben zakon, ki celovito in pregledno ureja plačni sistem, razen povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so urejeni v ZPSDP, delno pa se za ostale prejemke uporablja tudi ZDR. ZSPJS določa plačne razrede, kar predstavlja plačni razpon v javnem sektorju. Vrednost plačnih razredov pa določa KPJS. Namen posebnega urejanja plačnega sistema je, da so se s tem poenotila plačna razmerja v javnem sektorju, hkrati pa so ustrezna razmerja vzpostavljena tudi z zasebnim sektorjem. Posebna zakonodaja na delovno pravnem področju v javnem sektorju poleg interesa javnega uslužbenca varuje tudi javni interes, zaradi tega je položaj javnega uslužbenca primerno drugačen od položaja delavca v zasebnem mnenju.
Ključne besede: Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih, javni uslužbenec, javni sektor, zaposlovanje, organizacijske določbe, pravice, obveznosti, plačni sistem, položaj javnega uslužbenca.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 4723; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

43.
VPLIV IZDELAVE LETNEGA RAČUNOVODSKEGA POROČILA NA STRES RAČUNOVODIJ JAVNEGA SEKTORJA
Helena Kolarič, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V stresnih situacijah se zadnje čase znajde vse več ljudi. Do nastale situacije lahko pride, ker ljudje zaznajo občutek bojazni, da zadani nalogi ne bodo kos oziroma se jim zazdi, da nimajo sposobnosti, da bi nalogo zlahka rešili. Ko zahteve presegajo sposobnosti za obvladovanje določene naloge, pride do točke, ki jo imenujemo stres. Vsak posameznik pa občutek stresnih dejavnikov občuti na svoj način, ti pa bodo odvisni od trenutnih razmer in osebnostnih dejavnikov. Številne študije kažejo, da se pri ljudeh na delovnem mestu zaradi različnih razlogov pojavijo znaki stresa. Stres na delovnem mestu se pojavlja kjerkoli in lahko prizadene kogarkoli, hkrati pa vpliva na zdravje ljudi. Nastane zaradi preobremenjenosti, določenih kratkih rokov, izgorelosti in izčrpanosti. Posledice stresa se pojavljajo v obliki bolezni ter dajejo zaposlenim občutek neprijetnosti na delovnem mestu. Magistrska naloga obravnava pojav stresa pri računovodjih javnega sektorja zaradi izdelave računovodskega poročila. V ta namen je izdelana raziskava, v kateri smo računovodje javnega sektorja prosili, naj nam podajo oceno stresa, ki jo občutijo pri izdelavi računovodskega poročila. Računovodje javnega sektorja so v obdobju pripravljanja bolj obremenjeni, saj morajo zraven tekočega dela izdelati še računovodsko poročilo.
Ključne besede: računovodstvo, računovodja, stres, stres računovodij, javni sektor, računovodsko poročilo
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2472; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (947,81 KB)

44.
Vloga in pomen managementa pri uvedbi nove storitve na oddelku upravne enote : diplomsko delo
Roman Trošt, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V javni upravi je temeljno načelo usmerjenost k uporabnikom, ki mu mora slediti tudi novi javni management. V nalogi predstavljamo uvedbo nove storitve na Upravni enoti Krško, s katero smo našo storitev pribliţali uporabnikom. V prvem poglavju predstavljamo osnove managementa in naloge, ki jih managerji izvajajo in so ključne za uspeh organizacije, opredeljujemo management v profitnih organizacijah in v javni upravi ter razliko med njima. V drugem poglavju predstavljamo okolje, kjer smo uvedli novo storitev, to je javni sektor in upravne enote. V nalogi je upravna enota tista organizacija, kjer uvajamo novo storitev. Pomembno vlogo pri uvedbi predstavlja management, tako v tem poglavju predstavljamo njegove pristope in aktivnosti. Ključni del naloge je nova storitev in aktivnosti managementa ob njeni uvedbi. Uspešnost managementa ob uvedbi nove storitve bomo analizirali z anketo zadovoljstva strank z novo storitvijo. Na koncu pa z intervjujem vrhovnega managemnta pokazali njihov pogled na uvedbo.
Ključne besede: management profitne organizacije, javni sektor, upravna enota, nova storitev
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1242; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

45.
OMEJITVE ZA JAVNE USLUŽBENCE IN FUNKCIONARJE PRI OPRAVLJANJU JAVNIH FUNKCIJ V JAVNI UPRAVI
Miro Šincek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava omejitve za javne uslužbence in funkcionarje pri opravljanju njihovih javnih funkcij v javni upravi. Javni uslužbenci kot posamezniki, ki kot svoj poklic opravljajo izvršne in upravne naloge v upravnem sistemu, ter funkcionarji kot imenovani ali izvoljeni subjekti izvrševanja oblastih funkcij, predstavljajo glavni kategoriji subjektov v organizacijah javne uprave. Omejitve pri njihovem javnem delovanju v najširšem pomenu besede predstavljajo mejo med dovoljenim in prepovedanim ravnanjem teh oseb ter omenjenim subjektom določajo konkretne prepovedi, zapovedi ali posebne dolžnosti. Diplomsko delo je splošno razdeljeno na tri temeljne dele, kjer so v prvem delu skladno z obravnavano tematiko predstavljeni temeljni pojmi, sledi podrobna predstavitev javnih uslužbencev in funkcionarjev, medtem, ko jedro diplomskega dela predstavlja podrobna obravnava temeljnih omejitev ter posledic njihovih kršitev. V določenih segmentih so predstavljene tudi podobnosti in razlike med istovrstnimi omejitvami, ki veljajo za javne uslužbence na eni ter za funkcionarje na drugi strani. Bistven namen omejevanja javnih uslužbencev in funkcionarjev pri njihovem javnem delovanju je onemogočanje izkoriščanja javnih funkcij ter zagotovitev nepristranskega opravljanja njihovih nalog, s čimer se ureja eno pomembnejših področij celotne družbe, to je preprečevanje korupcije. Skladno s tem namenom je možno omejiti delovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev pri opravljanju njihovih javnih funkcij s predpisi o nezdružljivosti funkcij ter s predpisi o konfliktu interesov. Omejitve predstavljajo tudi posamezne norme, povezane s sprejemanjem daril ter predpisi o omejevanju poslovanja zadevnih oseb. Tudi nadzor nad premoženjskim stanjem določenih zavezancev ter druge določbe v zvezi s prepovedjo korupcije (npr. protikorupcijska klavzula) predstavljajo omejitve za obravnavane subjekte pri opravljanju njihovih javnih funkcij. S temi instituti se primarno preprečuje korupcija ter zagotavlja nepristransko, zakonito in transparentno delovanja tako javnih uslužbencev, kot tudi funkcionarjev, s ciljem dosega najvišje stopnje pravne, socialne ter nenazadnje tudi demokratične družbe.
Ključne besede: omejitve, prepovedi, javni uslužbenec, funkcionar, javne funkcije, javne naloge, javni sektor, javna uprava, državna uprava, lokalna samouprava
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 1876; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (478,42 KB)

46.
47.
SISTEM PLAČ IN NAGRAJEVANJA V JAVNEM SEKTORJU
Eva Rajlić, 2011, diplomsko delo

Opis: Javni sektor svoje zaposlene motivira s sistemom plač in nagrajevanja, ki je zakonsko določen, kar povzroča togost sistema nagrajevanja in prav zato je dober sistem nagrajevanja zelo pomemben za uspešno delovanje organizacij in zadovoljstvo zaposlenih. V diplomskem delu smo tako v teoretičnem delu na podlagi spoznanj in stališč domačih in tujih avtorjev želeli predstaviti področje plač in nagrajevanja v javnem sektorju in prikazati kompleksen način nagrajevanja javnih uslužbencev. V empiričnem delu pa smo na podlagi ankete, ki smo jo opravili na Ministrstvu za okolje in prostor, natančneje v Agenciji RS za okolje, poskušali ugotoviti, kako uspešno in učinkovito je nagrajevanje v izbrani organizaciji ter kako so zaposleni seznanjeni z njim. Cilj in namen diplomskega dela je bil analizirati sistem plač in nagrajevanja v javnem sektorju ter prikazati, kakšen vpliv ima ta sistem na zaposlene v izbrani organizaciji javnega sektorja, kako sistem vpliva na uspešnost zaposlenih pri delu in podati predloge za izboljšanje sedanjega sistema. Ugotovili smo, da nagrade sicer imajo dober vpliv na zaposlene, saj le tem predstavljajo dodatno motivacijo za opravljanje dela, zato lahko na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili z anketo zaključimo, da je pomembno, da se organizacija zaveda, kakšne so potrebe zaposlenih, da jim poskuša zagotoviti pravičen sistem nagrajevanja, da jih torej ustrezno nagradi, vendar je pri tem potrebno poudariti, da če ni učinka pri plači, nagrada nima prav velikega pomena.
Ključne besede: javni sektor, javni uslužbenci, funkcionarji, plača, nagrajevanje
Objavljeno: 24.02.2012; Ogledov: 3237; Prenosov: 680
.pdf Celotno besedilo (11,53 MB)

48.
ANALIZA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI POSLOVANJE OBČINE NA PRAKTIČNEM PRIMERU OBČINE ŠMARTNO OB PAKI
Ivica Cavnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Danes si sodobne države ne moremo več predstavljati brez učinkovite javne uprave. Le z uspešno javno upravo lahko dobra in učinkovita vlada uresničuje želje državljanov. Najbližji del prebivalcem je samoupravna lokalna skupnost, ki skrbi za zagotavljanje storitev, ki jih prebivalci najpogosteje potrebujejo in ki je tudi del javne uprave. Zahteve glede delovanja državne uprave se vedno bolj zaostrujejo, vedno višja so tudi sama pričakovanja državljanov in gospodarskih subjektov, kar je vidno predvsem v zahtevah po ohranjanju obsega storitev, ki ga državna uprava zagotavlja, vendar za ceno manjšega obsega sredstev za delovanje državne uprave. Merjenju učinkovitosti in uspešnosti javne uprave bi vsekakor morali posvečati dosti več pozornosti, ne samo pri nas, pač pa tudi drugod po svetu. Konkurenčna tekma in ustvarjanje dobička sili subjekte zasebnega sektorja, da ravnajo učinkovito, ker imajo omejena razpoložljiva sredstva. Cilj javne uprave naj bi bil ustvarjati čim več javnih dobrin ter izpolnjevati pričakovanja državljanov, zaradi česar morajo javne institucije delovati čim učinkoviteje, da bi dosegle svoje poslanstvo in pri tem ne ustvarjale dobička. Za lažje razumevanje celote sem prikazala sistem kazalnikov merjenja, zakaj podjetja in institucije sploh potrebujejo uravnoteženi sistem kazalnikov, predstavila enostavne kazalnike učinkovitosti in uspešnosti ter njihova temeljna načela oblikovanja enostavnih kazalnikov. V metodologiji sem zajela, kako lahko merimo učinkovitost in uspešnost, s katerimi kazalniki in kakšen način merjenja lahko uporabimo. Seveda ne smemo pozabiti tudi na probleme pri merjenju, saj je teh kar nekaj. Ker je izvrševanje proračuna v občini zelo pomembno, sem tudi za praktični primer uporabila proračun občine, na katerem sem naredila razne presoje učinkovitosti in uspešnosti. Pri presoji sem uporabila nefinančne kazalnike, kazalnik produktivnosti dela, kazalnik gospodarnosti ter kazalnik razvojne naravnanosti proračuna. Naloga dobi svoj epilog z osvetlitvijo problemov, ki nastajajo pri merjenju učinkovitosti in uspešnosti poslovanja v javnem sektorju in pa s hkratnimi predlogi po izboljšavah ter potrebnih spremembah. Tako je za samo ugotavljanje izboljšanja oziroma poslabšanja razmer potrebno redno opravljati analize trenutnega stanja, jih potem med seboj primerjati in na podlagi rezultatov uvideti, kaj je tisto, kar nas je povedlo do napredka in obratno, kaj je tisto, zaradi česar smo nazadovali. V diplomskem delu bom poskušala osvetliti problem, ki nastaja pri merjenju učinkovitosti in uspešnosti poslovanja v občini Šmartno ob Paki, ter opozoriti na bistvene razlike in pa težave, ki jih je potrebno vzeti v obzir in jih obravnavati drugače, če želimo, da bi se stanje izboljšalo. Za uspešno upravljanje občinske uprave si je treba postaviti skupno vizijo in dobre cilje. V mislih moramo torej imeti dejstvo, da tovrstni rezultati, analize in evalvacije niso graja, temveč smernice, predlogi in pa nasveti, kako postati še boljši, še bolj učinkoviti, produktivnejši in pa na koncu koncev, uspešnejši.
Ključne besede: javni sektor, evalvacija, učinkovitost, uspešnost
Objavljeno: 25.01.2012; Ogledov: 3846; Prenosov: 1382
.pdf Celotno besedilo (516,02 KB)

49.
ZADOVOLJSTVO NA DELOVNEM MESTU NEPEDAGOŠKIH DELAVCEV NA PRIMERU IZBRANIH FAKULTET UNIVERZE V MARIBORU
Barbara Ferbežer, 2012, magistrsko delo

Opis: Pojem zadovoljstva pri delu je v literaturi pogosto obravnavan in preučevan. Podjetja sestavljajo ljudje, ki so njihovo največje bogastvo. Z delom zadovoljujejo lastne potrebe ter potrebe organizacije. Le motivirani zaposleni so lahko zadovoljni pri delu in lahko organizaciji pomagajo pri uresničevanju zastavljene vizije in ciljev. Organizacije se morajo zato zavedati, da je potrebno ustvariti takšno delovno okolje, v katerem bodo zaposleni zadovoljni. Prepoznati in ukrepati morajo na dejavnike, ki povzročajo nezadovoljstvo. Na zadovoljstvo zaposlenih pri delu pa ime velik vpliv tudi vodstvo organizacije, ki lahko z učinkovitim vodenjem doseže, da si bodo zaposleni prizadevali bolje opravljati delo in bodo posledično uspešnejši. Organizacije zato potrebujejo tudi učinkovite managerje, ki bodo zaposlene znali usmerjati k zastavljenim ciljem. Različni stili vodenja imajo namreč različen vpliv na zadovoljstvo pri delu zaposlenih. Z uporabo primernega stila vodenja lahko vodje vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih, njihovo zavzetost in produktivnost. Zadovoljnejši zaposleni so tudi uspešnejši. Uspešnost opredelimo s tem, v kolikšni meri dosežemo zastavljene cilje. Uspešnost posamezniku prinaša notranje zadovoljstvo, za podjetja pa je pomembno, da uspešnost posameznikov prepoznajo in jih ustrezno nagrajujejo. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, najprej pojasnjujemo pojem zadovoljstva pri delu, zakaj je za organizacijo tako zelo pomemben, kakšne so lahko posledice zadovoljstva in nezadovoljstva pri delu ter zakaj in kako merimo zadovoljstvo pri delu v organizacijah. V nadaljevanju teoretičnega dela se osredotočamo na dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter predstavljamo povezanost motivacije in zadovoljstva zaposlenih, kako lahko vodja vpliva na zadovoljstvo pri delu ter kako lahko osebnostne lastnosti posameznika vplivajo na njegovo zadovoljstvo pri delu. Nato pojasnjujemo vpliv zadovoljstva pri delu na uspešnost organizacije, kakšen pomen ima uspešnost za posameznika in podjetje in kako sta zadovoljstvo in uspešnost organizacije povezana. V zadnjem poglavju teoretičnega dela predstavljamo še izobraževalno ustanovo, ki je bila preučevana, poslanstvo, vizijo in organizacijsko strukturo. Drugi del magistrske naloge predstavlja empiričen del, ki vsebuje raziskavo v obliki statistične analize zadovoljstva zaposlenih na petih članicah Univerze v Maribor (v nadaljnjem besedilu UM). Med zaposlene nepedagoške delavce petih članic UM smo razdelili vprašalnik in v sklepnem delu analizirali ugotovitve.
Ključne besede: Zadovoljstvo pri delu, nepedagoški delavci, javni sektor, motivacija, vodenje
Objavljeno: 23.08.2012; Ogledov: 1543; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

50.
INTEGRACIJA E-DOKUMENTOV V CELOVITE POSLOVNE INFORMACIJSKE REŠITVE
Martina Založnik, 2012, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Z vidika ekonomistov je javna uprava proizvodnja dobrin in storitev, namenjenih zadovoljeva¬nju potreb potrošnikov – državljanov. Kot del javne uprave predstavlja državna uprava državo kot skupnost ljudi, ki živi na določenem območju in zadovoljuje njihove potrebe, hkrati pa izvršuje državno prisilo. Javni sektor pa je zbir vseh javnih organizacij, ki opravljajo družbene in gospodarske javne dejavnosti, pri čemer gre za dejavnosti po netržnih načelih. Tako javna kot državna uprava se v celoti financirata iz proračuna, to pa pomeni, da njuno financiranje ne temelji na učinkovitosti in uspešnosti, njun obstoj ni odvisen od poslovne uspešnosti (dobička). E-uprava kot e-poslovni model rešuje odsotnost konkurence (ta je posledica monopolnega položaja javnega sektorja pri nudenju obveznih storitev občanom in podjetjem) tako, da skuša težnjo po dobičku nadomestiti s težnjo po čim nižjih stroških ob upoštevanju potreb uporabnikov, odsotnost konkurence pa nadomestiti s spremljanjem učinkovitosti in uspešnosti ter medsebojnim primerjanjem posameznih organizacij javne uprave. Celovito povezan in na poslovnem modelu temelječ sistem, ki zagotavlja optimalne možnosti načrtovanja, razporejanja virov in ustvarjanja dodane vrednosti tako same organizacije kot tudi z njo povezanih poslovnih partnerjev je celovita poslovnoinformacijska rešitev. Poleg izvajanja osnovne funkcije, tj. računalniške obdelave podatkov, omogočajo celovite poslovno¬informacijske rešitve tudi integracijo poslovanja za učinkovito podporo poslovnim procesom ter njihove racionalizacije in standardizacije na vseh ravneh organizacijske strukture. Uvajanje celovitih poslovnoinformacijskih rešitev predstavlja enega ključnih vzvodov za nujno potrebno prenovo in reorganizacijo poslovanja. Prenova najpogosteje temelji na prenosu tako imenovane najboljše prakse, ki je zajeta v teh rešitvah. Namen uvajanja celovitih poslovnoinformacijskih rešitev v javni upravi je podpora njenemu poslovanju za zagotovitev urejenega in transparentnega poslovanja javne uprave tako, da bodo vsi postopki pravilno izvedeni in tudi ustrezno dokumentirani. Posledica takšnega poslovanja je učinkovitejša in za uporabnika storitev prijaznejša javna uprava. Magistrsko delo smo razdelili na dva vsebinska dela – na teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem državne uprave, javne uprave in javnega sektorja po različnih avtorjih. Na podlagi teh opredelitev smo v nadaljevanju izpeljali opredelitev pojma e-uprava in jo prikazali kot poseben e-poslovni model. Za potrebe magistrskega dela smo opredelili še pojem in namen ter pomen upravljanja dokumentarnega gradiva v javni upravi, saj prav slednje pokriva področje dela, kjer je dokument v fizični ali elektronski obliki začetek in konec poti tega dokumenta, ki je sicer kot vhodni ali izhodni dokument rezultat drugih procesov v poslovanju javne uprave. Zaradi stroge normativne ureditve upravljanja z dokumentarnim gradivom v javni upravi smo predstavili najbolj pomembne tuje in domače pravne vire, ki to področje pravno urejajo. Ker smejo državni organi za upravljanje dokumentarnega gradiva uporabljati samo informacijske rešitve, te pa morajo prav tako ustrezati strogim normativnim predpisom, smo predstavili tudi informacijske sisteme za upravljanje dokumentarnega gradiva v javni upravi in zakonske zahteve zanje. Teoretični del smo zaključili z orisom celovitih poslovnoinformacijskih rešitev s poudarkom na posebnostih le-teh, to je na prenovi poslovnih procesov, opozorili pa smo tudi na posebnosti prenove procesov v e-upravi. V empiričnem delu magistrskega dela smo prikazali integracijo e-dokumentov v celovito poslovnoinformacijsko rešitev, ki jo implementira Davčna uprava Republike Slovenije, sicer organ v sestavi Ministrstva za finance. V uvodnem delu tega dela naloge smo najprej predstavili Davčno upravo, za tem pa standardno celovito poslovnoinformacijsko rešitev za davčne uprave, ki jo Davčna uprava implementira, s
Ključne besede: Ključne besede: javna uprava, državna uprava, javni sektor, e-poslovanje, e-uprava kot e-poslovni model, upravljanje dokumentarnega gradiva v javni upravi, informacijski sistemi za upravljanje z dokumentarnim gradivom, celovite poslovnoinformacijske rešitve, prenova poslovnih procesov, DURS, davčni procesi in e-dokumenti, ePIS, eDIS, integracija ePIS-eDIS.
Objavljeno: 13.08.2012; Ogledov: 1488; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici