| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 133
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
91.
STAVKA V JAVNEM SEKTORJU
Sabina Krancelbinder Krapež, 2013, diplomsko delo

Opis: Stavka je organizirana ustavitev dela kot poostrena oblika kolektivnega boja delavcev za njihove pravice ali cilje, ko pogajanja niso več uspešna. V našem pravu imamo od vseh oblik industrijskih akcij opredeljeno le stavko, ki je po določbi prvega odstavka 1. čl. ZStk »organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela«. Organizacija, vodenje ali udeležba v stavki, ob upoštevanju vseh zakonskih zahtev, za delavce ne pomeni kršitve delovne obveznosti, ne sme biti podlaga za disciplinski ali odškodninski postopek in tudi ne sme biti razlog za prenehanje delovnega razmerja. Države in delodajalci sprva niso priznavali delavcem pravice do stavke, nato pa je do priznavanja pravice s časoma prišlo, vendar je vse do danes pravica do stavke zaradi splošnih interesov v primeru nekaterih poklicev omejena (državni uslužbenci, rudarji, železničarji,…). Omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih kot tudi omejitve pravice do stavke delavcev v javnih službah so urejene v ZStk in tudi drugih zakonih. Delavci v državnih organih lahko po zakonu uresničujejo pravico do stavke pod pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije državnih organov in organizacij. Zaradi tega je potrebno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom določiti dela in naloge, ki se morejo kot bistvene za uresničevanje funkcij teh organov in organizacij opravljati tudi med stavko. Velja sedemdnevni rok za napoved stavke. Pogoji, pod katerimi se lahko uresničuje pravica do stavke v vojski in policiji, zakon napotuje na ureditev v drugih zakonih (ZPol, ZObr-UPB-1, itd.). Delavci, zaposleni v negospodarskih dejavnostih, to so tisti, ki opravljajo javne službe, kot so na primer dejavnosti v železniškem prometu, pošti, javnem prevozu, ladijskem prevozu, komunali, zdravstvu, šolstvu imajo določene omejitve v zvezi z izvrševanjem pravice do stavke. V javnih službah je potrebno stavko napovedati deset dni pred njenim začetkom.
Ključne besede: Stavka, pravica do stavke, zakonitost stavke, omejenost stavke, pogoji za »zakonito stavko«, državni organi, javne službe, javni sektor.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2562; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (800,77 KB)

92.
OBRAČUN PLAČE JAVNEGA FUNKCIONARJA V LOKALNI SKUPNOSTI
Jernej Jandl, 2013, diplomsko delo

Opis: Plača ima v družbenem smislu zelo pomembno vlogo, tako iz socialnega, ekonomskega, motivacijskega in pravnega vidika. Skozi diplomski seminar prikazujemo tudi sestavo plače in nadomestila plače ter napredovanja, katera poznamo, to so vertikalna in horizontalna. Nato prikazujemo obračun plače na primeru javnega uslužbenca, v našem primeru podžupana. Pri takem obračunu je pomembno, da najprej določimo plačni razred podžupana, ki izhaja predvsem od velikosti občine in delovnih zadolžitev, ki jih ima podžupan. Ko imamo določen plačni razred je potrebno, da v skladu z zakoni obračunamo tako plačo, prispevke od plače, dodatke k plači, povračila in ostale davke in prispevke. Za obračun take plače je tako potrebno veliko podatkov in upoštevanje številne zakonodaje, da ustrezno obračunamo tako plačo.
Ključne besede: obračun plače, pojem plače, sestava plače, javni funkcionarji, javni sektor, določitev plačnega razreda v javnem sektorju
Objavljeno: 25.03.2014; Ogledov: 780; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

93.
ORGANIZIRANJE JAVNE UPRAVE
Mateja Vurcer, 2013, diplomsko delo

Opis: Po ustavi je vlada Republike Slovenije organ oziroma veja izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave republike Slovenije. Del izvršilne oblasti je uprava, ki izvršuje upravne naloge. Uprava na izvedbeni ravni neposredno skrbi, da se sprejete odločitve uresničujejo v vsakodnevnem družbenem življenju. Delovanje uprave temelji na načelu ustavnosti in zakonitosti in na načelu samostojnosti. Javna uprava je širši pojem od državne uprave, ker zajema tudi lokalno samoupravo, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb. Javna uprava je uprava v javnih zadevah. Delovanje javne uprave je obraz države in družbenega gledanja na razmerje med skupnostjo in posameznikom. Upravljanje je dejavnost, katere bistvo je v usmerjanju, določanju smeri za dosego cilja. Je upravljanje skupnih družbenih zadev oziroma dejavnosti, ki so v (javnem, splošnem, skupnem) interesu celotne družbe. Javni interes pa je tisto, kar šteje družba, organizirana v državo ali drugo pravno organizacijsko teritorialno enoto oziroma skupnost po svojih merilih za svojo korist. Področje javne uprave ureja upravno pravo, ki vsebuje norme. Pravne norme in predpisi pa so osnova za vključevanje in urejanje na področju družbenih odnosov. Organizirana mora biti tako, da se zadovolji družbene interese. Organizacija je proces delitve dela in sistematično povezovanje delov operacij, razdeljenih med različne ljudi, ki delujejo za uresničevanje določenih skupnih ciljev. Skupna izhodišča za notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest določa vladna odredba. Odredba natančneje določa naloge, ki se opravljajo za posamezno delovno mesto ter pogoje za zaposlitev na teh delovnih mestih. Akt izda minister s soglasjem vlade. Akt o sistematizaciji je seznam predvidenih delovnih mest, ki omogoča preglednost in načrtnost pri zaposlovanju. Klasifikacija (razvrščanje) javnih uslužbencev omogoča načrtovanje in nadzor nad zaposlovanjem v javni upravi, organizacijsko racionalizacijo in poenotene pogoje za zaposlitev na istovrstnih delovnih mestih. V okviru pravnih oseb javnega prava delujejo tudi javni skladi , ki upravljajo in razpolagajo s premoženjem, ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa.
Ključne besede: Javna uprava so organi in organizacije, ki opravljajo javne zadeve oz. dejavnosti upravljanja v javnih zadevah (državna uprava, lokalna samouprava in nosilci javnih pooblastil). Javni sektor je širši pojem, ki ga poleg javne uprave sestavljajo še javni zavodi, javna podjetja in druge neprofitne organizacije. Javni skladi - ustanavljajo jih država in lokalne skupnosti za zbiranje sredstev za določen namen in za gospodarjenje s temi sredstvi.
Objavljeno: 25.03.2014; Ogledov: 933; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (572,72 KB)

94.
Korupcija v javnem sektorju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Peter Hrovatin, 2013, diplomsko delo

Opis: Predstavljena diplomska naloga uvodoma pojasnjuje pojem korupcije v javnem sek-torju, kot ravnanja oseb z uradnimi pooblastili, storjena zaradi pridobivanja koristi z zlorabo uradnih pooblastil na področju javne uprave, strokovnih dejavnosti javnega pomena, ki jih organizira javna uprava neposredno s pomočjo oseb javnega prava, ki niso sestavni del uprave ali s koncesijami osebam zasebnega prava. V nadaljevanju naloga pojasnjuje problematiko pri ugotavljanju obsega korupcije in njenem zaznavanju. Naloga nadalje pojasnjuje splošne posledice, ki jo ima korupcija na družbo. Nato so našteti splošni vzroki korupcije iz makro-ekonomskega oz. političnega vidika ter dejavniki korupcije iz mikro-ekonomskega vidika. V nadaljevanju je predstavljena vrsta ukrepov za boj s korupcijo glede na identifikacijo vrste korupcije ter glede na dejavnike oz. vzroke, ki jo povzročajo. V zaključku so navedeni statistični podatki o pojavu korupcije v Sloveniji, tako iz vidika subjektivnega merjenja zaznavanja korupcije, ki jih izvajajo nevladne organizacije, kot z vidika dejanskega števila ovadb zaradi storjenih kaznivih ravnanj, ki jih poimenujemo z zbirnim pojmom korupcija, s katerimi ima opravka slovenska policija. Volja institucionalnega nosilca je še vedno odločilna. Temu ”monopolu” pa bi se odrekel le takrat, ko bi mu predstavniška demokracija pomenila več kot pa njegov monopolni zaslužek. Zato mora nosilec proti-korupcijskih naporov sam slediti načelom dobrega vladanja, kar pomeni preglednost politik in preglednost odločitev o socialnih vprašanjih; odzivnost na prioritetne potrebe; odgovornost politik in dela državnih uslužbencev; vladavina prava; neodvisen in učinkovit pravosodni sistem; institucionalni pluralizem in participacija ljudi v vseh odločitvah, ki se dotikajo njihovih življenj, če želi upravljati z javnim premoženjem.
Ključne besede: korupcija, javni sektor, javna uprava, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2013; Ogledov: 1582; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

95.
USTVARJALNOST KOT POGOJ ZA INOVATIVNOST
Darja Kranjc, 2013, magistrsko delo

Opis: Ustvarjalnost in inovativnost sta pojma, ki sta tesno povezana. Organizacija, ki želi biti učinkovita in uspešna, mora biti hkrati ustvarjalna in inovativna. Ustvarjati mora boljše proizvode, iskati izvirnejše tržne poti, neprestano izboljševati tehnologijo in posodabljati proizvodnjo. Nenehne spremembe so pogoj za konkurenčnost na trgu. Ustvarjalne ideje so jedro vsake organizacije. Ideje so priložnost za zaposlene, za organizacijo in celotno družbo. Vsakdo ima ustvarjalni potencial, vendar je potrebno večino ljudi spodbuditi, da ga izrazijo. Zato mora organizacija ustvariti takšno organizacijsko kulturo, ki bo naklonjena ustvarjanju inovacij. Od zaposlenih mora zahtevati komunikativnost, interdisciplinarno znanje, predvsem pa kakovostne medsebojne odnose, ki so podlaga za ustvarjalne rezultate, rešitve in ideje, kot produkt reševanja skupno zastavljenih izzivov. Metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja so odlično pomagalo pri ustvarjanju idej. Zaposlene vodijo k ustvarjanju novih zamisli in pripomorejo k razvoju ustreznejše klime v organizaciji. Obenem omogočajo reševanje težav, napovedovanje nekaterih dogodkov in procesov, zaposlene osvobajajo, bogatijo njihovo osebnost ter pomembno vplivajo na razvoj medosebnih odnosov. Ustvarjalnost in inovativnost v javnem sektorju je prav tako pomembna kot v gospodarstvu. Pogosto je javni sektor deležen kritik glede inovativnosti, vendar se v zadnjih letih stereotip spreminja in potekajo aktivnosti v zvezi z odpravo administrativnih ovir, večja je usmerjenost k uporabnikom in izboljšuje se kakovost poslovanja. V empiričnem delu ugotavljam stanje ustvarjalnosti in inovativnosti Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti ter na podlagi ugotovitev podam predloge za izboljšanje stanja.
Ključne besede: Ustvarjalnost, ustvarjalno razmišljanje, metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja, inovacije, inovativnost, javni sektor, Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti.
Objavljeno: 06.01.2014; Ogledov: 1067; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

96.
IZVAJANJE TRŽNIH DEJAVNOSTI V JAVNIH ZAVODIH
Betina Podgajski, 2014, magistrsko delo

Opis: Področje izvajanja javnih služb in tržnih dejavnosti v javnih zavodih še zmeraj ostaja nedorečeno. Prepletanje javne službe in tržnih dejavnosti v javnih zavodih vodi do nasprotij med neprofitnim in profitnim ciljem. Tržne dejavnosti izvajajo z javnimi sredstvi in z delom zaposlenih, ki imajo status javnih uslužbencev. Pri tem pogosto trčijo ob probleme, ki so lahko prvenstveno računovodske narave. Javno službo in tržne dejavnosti morajo izkazovati tako, da so vsi finančni odnosi transparentni in zakoniti, ter da ne prihaja do prelivanja sredstev za izvajanje javne službe v tržne dejavnosti. Javni zavodi so ustanovljeni z namenom zagotavljanja javne službe na področju izobraževanja, športa, raziskovanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva. Javno službo na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji izvajajo tudi srednješolski javni zavodi. Poleg javne službe šole pogosto opravljajo različne tržne dejavnosti. Vidik prepletanja dejavnosti in delovanje šolskega sistema je prikazan tudi v razmerju do avstrijskega šolskega sistema.
Ključne besede: Javni sektor, javna služba, javni zavod, tržna dejavnost, srednješolski javni zavodi na področju vzgoje in izobraževanja, pravna ureditev, Slovenija, Avstrija.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1775; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

97.
UČINKOVITOST JAVNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA
Tadeja Vindiš, 2014, diplomsko delo

Opis: Organizacije javnega sektorja se po vsem svetu srečujejo z zahtevo po učinkovitejšem in kvalitetnejšem javnem sektorju, zato si dandanes težko predstavljamo sodobno državo, ki tem zahtevam ne bi sledila oziroma k njim ne bi stremela. Učinkovit in uspešen javni sektor držav ima veliko pozitivnih učinkov, ki se kažejo predvsem v gospodarstvu, rasti, razvoju in zadovoljstvu državljanov. V zasebnem sektorju pa je konkurenca zelo močna, zato morajo podjetja vedeti, v katero smer in kako izboljšati svoje delovanje, da si pridobijo dovolj virov in zagotovijo dolgoročen obstoj. V delu diplomskega seminarja smo iz teoretičnega vidika opredelili javni in zasebni sektor, njune naloge in splošne definicije. Ugotovili smo, da je učinkovitost v javnem sektorju težje oceniti kakor učinkovitost v zasebnem sektorju. Medtem, ko ima zasebni sektor jasna merila za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti, je tekmovalnost v javnem sektorju manj izrazita.
Ključne besede: javni sektor, zasebni sektor, učinkovitost, uspešnost, konkurenčnost
Objavljeno: 14.07.2014; Ogledov: 956; Prenosov: 680
.pdf Celotno besedilo (977,40 KB)

98.
Varovanje poslovnih skrivnosti s strani zaposlenih - primerjava med javnim in zasebnim sektorjem
Kristina Grill, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo varovanja poslovnih skrivnosti s strani zaposlenih. Poslovne skrivnosti niso nov koncept, saj so bile prisotne že v zgodovini, spreminjala se je le njihova vsebina. Zanje je značilno, da varujejo določeno znanje, podatke, ideje, posledično pa ohranjajo tajnost in prinašajo prednost pred konkurenco. Podatki in zaposleni tako prevzemajo vlogo najpomembnejšega kapitala organizacije, zato morajo le-te poskrbeti za ustrezno varovanje in izobraževanje. Razlogov za ogroženost poslovnih skrivnosti ni malo, zagotovo pa je eden izmed njih radovednost, ki izhaja iz človeške narave, pozabiti pa ne smemo niti na razlike v gospodarskih dosežkih in željo po čim krajši poti do uspeha. Vire ogrožanja poslovnih skrivnosti predstavljajo vsi tisti, ki si od njih obetajo korist, tako konkurenčne organizacije, zaposleni, kot tudi tuje vlade ter nenehni razvoj nove tehnologije. Zloraba, izdaja in gospodarsko vohunstvo pa so glavni načini omenjenih virov za pridobitev tuje poslovne skrivnosti. Motivi, ki jih pri tem ženejo, so različni. Prednjačijo želja po uspehu, finančna korist, lahko tudi osebno maščevanje in nezadovoljstvo na delovnem mestu. Organizacije morajo zato stremeti k sprejetju ustreznih ukrepov za varovanje poslovnih skrivnosti, zaposlenim pa omogočiti izobraževanje in usposabljanje, saj predstavljajo pomemben člen v varnostni verigi organizacije. Zagotovo je pomembna tudi skrb za organizacijsko kulturo, kajti zadovoljni zaposleni predstavljajo temelj uspeha organizacije. To je potrdila tudi raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo vprašalnika na naključnem vzorcu zaposlenih v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da dejavniki, povezani s plačilno disciplino, občutkom pripadnosti podjetju in varnostjo zaposlitve, v manjši meri vplivajo na samo varovanje poslovnih skrivnosti ne glede na sektor zaposlitve. Podrobnejši rezultati in ugotovitve pa so predstavljeni v empiričnem delu naloge.
Ključne besede: organizacija, poslovne skrivnosti, varovanje, varnostni ukrepi, zaposleni, javni sektor, zasebni sektor, pravna ureditev, primerjave, magistrska dela
Objavljeno: 26.08.2015; Ogledov: 882; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (458,35 KB)

99.
FORENZIČNO RAČUNOVODSTVO KOT ORODJE ZA ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ V JAVNEM SEKTORJU - PRIMER SLOVENIJE
Nina Lužnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti, ali je forenzično računovodstvo primerno orodje za odkrivanje in preprečevanje gospodarskih kaznivih dejanj v javnem sektorju Slovenije. Iz dostopne literature ni možno pridobiti podatkov o tem, ali slovenski javni sektor že uporablja storitve forenzičnih računovodij, zato smo v ta namen izvedli raziskavo, ki jo predstavljamo v drugem delu magistrske naloge. Forenzično računovodstvo je razmeroma nova dejavnost. V Sloveniji je šele v fazi razvoja, medtem ko drugod po svetu že nekaj let uporabljajo storitve, ki jih ponujajo forenzični računovodje. V prvem delu magistrske naloge smo predstavili dejavnost forenzičnega računovodstva, razvoj same dejavnosti ter trenutno stanje v Sloveniji. Predstavili smo tudi poklic forenzični računovodja ter raziskali, katere sposobnosti in znanja mora forenzični računovodja imeti za opravljanje te dejavnosti. Nato smo predstavili gospodarska kazniva dejanja, ki so značilna za javni sektor. Kazenski zakonik ne razlikuje med kaznivimi dejanji za javni in zasebni sektor, zato smo se v magistrski nalogi omejili na kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, ki so najbolj značilna za javni sektor. V drugem delu magistrske naloge smo izvedli raziskavo med naključno izbranimi šestimi slovenskimi ministrstvi. Razposlali smo krajši anketni vprašalnik, v katerem nas je zanimalo, ali zaposleni na ministrstvih poznajo in razumejo pojem forenzično računovodstvo in ali menijo, da bi bilo forenzično računovodstvo primeren način za odkrivanje in preprečevanje gospodarskih kaznivih dejanj v javnem sektorju. Zanimalo nas je tudi, ali ministrstva že uporabljajo storitve, ki jih ponujajo forenzični računovodje. Podatki, ki smo jih pridobili, so služili za preverjanje naslednjih postavljenih hipotez.
Ključne besede: forenzično računovodstvo, forenzični računovodja, gospodarska kazniva dejanja, javni sektor, odkrivanje gospodarskih kaznivih dejanj, preprečevanje gospodarskih kaznivih dejanj
Objavljeno: 27.08.2015; Ogledov: 714; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (750,83 KB)

100.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici