| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje z viri pri zagotavljanju varnosti
Branko Cvelbar, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: varnostni sistemi, viri, upravljanje, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (587,88 KB)

2.
Primerjava reševanja konfliktov v zasebnem in javnem sektorju: vzgojna in izobraževalna dejavnost
Tina Drobnič, 2023, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo poskušali prikazati razlike med konflikti in reševanjem konfliktnih situacij v javnih in zasebnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V ta namen smo opredelili in opisali pojma javni in zasebni sektor ter opisali primerjavo med zasebnimi in javnimi izobraževalnimi ustanovami. Podrobno smo opisali shemo izobraževalnih ustanov in tu nakazali na razhajanja med javnim in zasebnim. Dalje smo opisali pojem konflikt ter se dotaknili tudi konflikta, ki se pojavi med delom in družino, saj obe sferi predstavljata velik del posameznikovega življenja in se velikokrat prekrivata. Preučili smo tudi vrste konfliktov ter samo reševanje konfliktov, kar nam je pomagalo pri tem, da smo lahko sestavili anketni vprašalnik, ki smo ga naključno preko e-maila poslali na različne javne in zasebne vzgojno izobraževalne ustanove. Zbrane anketne odgovore smo uredili s programom SPSS. Rezultate, ki smo jih zbrali, smo uporabili za potrjevanje oz. zavračanje hipotez. Ugotovili smo, da so zaposleni v javnem sektorju večkrat vpeti v konflikte zaradi uvedbe sprememb na delovnem mestu kot pa zaposleni v zasebnem sektorju. Dalje smo ugotovili, da se reševanje konfliktov med obema sektorjema ne razlikuje, prav tako med obema sektorjema ne zaznamo različnih konfliktnih tipov. Razlike smo zaznali tudi pri pozitivnih vidikih konfliktnih situacij med obema sektorjema. V splošnem pa smo ugotovili, da zaposleni konflikte večkrat doživljajo kot tretja oseba v sporu ter da se v večini poslužujejo reševanja sporov na način, da se z vpleteno osebo, s katero so v konfliktu, pogovorijo ter s pogovorom razrešijo težavo.
Ključne besede: konflikti, reševanje konfliktov, javni sektor, zasebni sektor, vzgojno-izobraževalne ustanove
Objavljeno v DKUM: 11.01.2024; Ogledov: 289; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
Analiza zadovoljstva zaposlenih v Domu starejših občanov Kamnik
Manca Jagodic, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na zadovoljstvo zaposlenih v Domu za starejše občane Kamnik. Na začetku smo opisali pojem zadovoljstva, sledil pa je opis vsakega dejavnika zadovoljstva posebej – plača, nagrajevanje, napredovanje, medsebojni odnosi, samostojnost pri delu, delovni čas, delovne razmere in izobraževanje. Prav tako smo v nadaljevanju opisali vzroke za nezadovoljstvo zaposlenih in kako lahko zadovoljstvo merimo. Opisali smo tudi pojma absentizem in fluktuacija, saj se nanašata na našo temo diplomskega dela. Sledila je raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo spletne strani 1ka. Zaposlenim smo posredovali v reševanje anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 41 vprašanj in trditev. Navezovale so se na prej omenjene dejavnike zadovoljstva. Anketni vprašalnik je rešilo 63 zaposlenih, kar predstavlja 53 % vseh zaposlenih. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci najbolj nezadovoljni z medsebojnimi odnosi, najbolj zadovoljni pa so z možnostjo samostojnega opravljanja dela. Na podlagi rezultatov smo v zaključku predlagali možnosti izboljšav zadovoljstva zaposlenih v Domu za starejše občane Kamnik.
Ključne besede: zadovoljstvo, nezadovoljstvo, zaposleni, dejavniki zadovoljstva, Dom za starejše občane, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

4.
Dovzetnost občinskih uradnikov za kriminaliteto belega ovratnika : magistrsko delo
Tjaša Milar, 2023, magistrsko delo

Opis: Kriminaliteta belega ovratnike je čedalje bolj pereča tema. Prvič je bila poimenovana leta 1983 s strani Edwina Sutherlanda in od takrat naprej se o njej veliko piše. V magistrski nalogi smo se osredotočili predvsem na kriminaliteto belega ovratnika, ki jo lahko zagrešijo občinski uradniki. Občinski uradniki lahko pri kriminaliteti belega ovratnika sodelujejo z različnimi kaznivimi dejanji. Najbolj pogosta kazniva dejanja s področja kriminalitete belega ovratnika, ki jih zagrešijo občinski uradniki so: sprejetja darila, korupcija, sprejem podkupnin, falsifikacija dokumentov, pranje denarja, davčna utaja, zloraba položaja, goljufije pri javnih naročilih in podkupovanje. Največji motiv takšne vrste kriminalitete je pridobitev denarja. Takšna vrsta kriminalitete v javni upravi je zelo škodljiva za celo državo, saj s(m)o neposredne žrtve vsi državljani. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretičen. V njem smo opisali kriminaliteto na splošno. Nato smo prešli na kriminaliteto belega ovratnika in korupcijo. Ker smo se osredotočili na dovzetnost občinskih uradnikov za kriminaliteto belega ovratnika smo pisali o javni upravi na splošno in bolj podrobno o lokalni samoupravi in občinskih uradnikih. Drugi del magistrske naloge je raziskovalen. Za začetek smo naredili kratko opisno statistiko vsek kaznivih dejanj storjenih s strani uradnikov v letu 2022. Za potrebe magistrskega dela smo pripravili anketni vprašalnik v katerem smo spraševali anketirance o dovzetnosti občinskih uradnikov za kriminaliteto belega ovratnika. Glavne ugotovitve tega dela so, da je kriminaliteta belega ovratnika bolj poznana med ljudmi kot smo predvidevali. Izkazalo se je, da približno polovica anketirancev pozna kriminaliteto belega ovratnika Ugotovili smo tudi, da stopnja izobrazbe ne igra vloge pri mnenju anketirancev o dovzetnosti občinskih uradnikov za kriminaliteto belega ovratnika. Prav tako smo ugotovili, da imajo anketiranci, ki prihajajo iz mestnih občin slabše mnenje o dovzetnosti občinskih uradnikov za kriminaliteto belega ovratnika kot anketiranci, ki prihajajo iz nemestnih občin.
Ključne besede: beli ovratniki, javni sektor, občinski uradniki, kriminal, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

5.
Dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih
Petra Golenač, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo domače in tuje literature ter virov opisali opredelitev proračunskih uporabnikov, značilnosti notranje revizije v javnem sektorju, hierarhijo pravil državnega notranjega revidiranja in načine zagotavljanja notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Opisali smo naloge in pomen Urada RS za nadzor proračuna, spremljanje stanja notranjega nadzora javnih financ in pomen programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili kakovost notranjega revidiranja in opisali kazalnike kakovosti notranjega revidiranja. Na osnovi proučene literature menimo, da je notranja revizija kakovostna, če je uspešna in učinkovita. Uspešnost in učinkovitost notranje revizije pa lahko merimo s kazalniki delovanja notranje revizije, pri čemer je pomembno, da vodja notranje revizije določi ključne kazalnike delovanja notranje revizije in njihove ciljne vrednosti ter rezultate beleži v Programu zagotavljanja in izboljševanja kakovosti notranje revizije ter z rezultati seznanja poslovodstvo in organ nadzora. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali naročnikom (proračunskim uporabnikom, ki storitve notranjega revidiranja zagotavljajo z zunanjim izvajalcem), in anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali zunanjim izvajalcem storitev notranjega revidiranja, raziskali dojemanje kakovosti notranjega revidiranja pri proračunskih uporabnikih. Pri raziskavi smo izhajali iz ključnih težav, ki jih Urad RS za nadzor proračuna navaja v letnem poročilu notranjega nadzora javnih financ, to je, da proračunski uporabniki od zunanjih izvajalcev pogosto ne dobijo kakovostne in ustrezne storitve notranjega revidiranja ter da storitve notranjega revidiranja niso skladne z Usmeritvami za državno notranje revidiranje. Notranja revizija tako lahko predstavlja zakonsko obvezo in porabnika sredstev oziroma je cena notranje revizije lahko najpomembnejši kriterij pri izbiri državnega notranjega revizorja, zunanji izvajalci državnega notranjega revidiranja pa z doseženimi cenami na trgu storitev državnega notranjega revidiranja ne morejo zagotavljati kakovostnega notranjega revidiranja. Ugotavljamo, da so pri izbiri državnega notranjega revizorja pomembna priporočila uporabnikov. Iz rezultatov raziskave izhaja, da za naročnike storitev državnega notranjega revidiranja kakovost notranje revizije ni pogojena s ceno revizijskih storitev. Zunanji izvajalci storitev notranjega revidiranja pa menijo, da z doseženimi cenami na trgu ne morejo zagotavljati kakovostnega državnega notranjega revidiranja. Na osnovi izsledkov magistrskega dela predlagamo zagotovitev ustreznih pravnih podlag, ki bodo vse izvajalce državnega notranjega revidiranja zavezovale k obvezni uporabi enotno delujočega sistema državnega notranjega revidiranja. Strinjamo se s predlogom Urada RS za nadzor proračuna, da se rešitev nahaja v obvezni uporabi enotno delujočega sistema notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov (e-Notranja revizija). Z obvezno uporabo aplikacije bo dosežena enotna programska podpora notranjemu revidiranju proračunskih uporabnikov in zagotovljen enotno delujoč sistem notranjega nadzora javnih financ. Uporaba aplikacije e-Notranja revizija bo zagotovila enoten pristop k delu notranje revizije, izboljšala kakovost, celovitost in objektivnost podatkov ter uredila cene storitev notranjega revidiranja.
Ključne besede: notranja revizija, proračunski uporabnik, kakovost, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

6.
Vpliv čustvene inteligentnosti pri vodenju v zasebni in javni organizaciji
Vesna Stojanović, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv čustvene inteligentnosti pri vodenju v javni in zasebni organizaciji. Namen magistrskega dela je bil raziskati značilnosti vodenja v javni organizaciji in značilnosti vodenja v zasebni organizaciji s poudarkom na čustveni inteligentnosti. V ospredje raziskovanja smo želeli postaviti doživljanje čustvene inteligentnosti s perspektive vodstvenih delavcev. V magistrskem delu smo uporabili več različnih metod: deskriptivno metodo, komparativno metodo ter metodo kompilacije. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalni pristop. S kvalitativnim raziskovalnim pristopom smo se želeli približati konkretnim izkušnjam vodstvenega kadra v zasebni in javni organizaciji, raziskati njihova občutja ter jih lažje spodbuditi izogibanju površinskim odgovorom in raziskati to, kar zaznavajo in doživljajo vsak dan na delovnem mestu. V okviru kvalitativne raziskave smo podatke zbirali z metodo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo smo vključili dve organizaciji – javno in zasebno. Kriterij za udeležbo v raziskavi so izpolnjevale organizacije, ki imajo minimalno pet vodstvenih delavcev. V vsaki organizaciji smo izvedli pet intervjujev. Ugotavljamo, da raziskava pomembnih razlik med organizacijama ni pokazala, kar je v skladu z nekaterimi strokovnimi ugotovitvami, da vodenje kot tako ni pomembno pogojeno le z virom financiranja organizacije, temveč s kulturnimi in socialnimi dejavniki okolja, v katerem organizacija deluje. Ugotavljamo, da je vodenje v osnovi predvsem bolj produkt osebnostnih lastnosti, osebne naravnanosti vodje ter njegovih veščin, posledično tudi njegove stopnje čustvene inteligentnosti kot pa produkt organizacije in virov financiranja. Naša raziskava temelji na sposobnosti vodje za samooceno vodenja in refleksijo lastnega doživljanja sodelavcev in socialnega okolja svojega delovnega mesta. Predpostavlja, da so udeleženci pri samooceni iskreni. Kot razširitev raziskave predlagamo, da se v raziskavo vključijo tudi zaposleni v posamezni organizaciji.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, vodenje, javni sektor, zasebni sektor
Objavljeno v DKUM: 11.04.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

7.
Forenzično računovodstvo in izzivi korupcije pri javnem naročanju
Denis Fras, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabnost forenzičnega računovodstva v boju proti korupciji v poslovnem svetu. O sami korupciji in njenem preprečevanju se v zadnjem času veliko govori, saj se novi sumi o koruptivnih dejanjih pojavljajo dnevno, med njimi sta še posebej izrazita pojava nepotizma in klientelizma. Ker je zaradi velike mere kreativnosti posameznikov prevare v poslovnem svetu vse težje odkrivati, se je razvila nova veja računovodstva, ki se je specializirala za preiskovanje, odkrivanje in dokazovanje poslovno-finančnih prevar, poneverb in kriminalnih dejanj »belih ovratnikov«. Nova veja računovodstva se imenuje forenzično računovodstvo in zajema uporabo računovodskih pojmov, razumevanj, rešitev in tehnik za reševanje pravnih poslov. V zadnjem desetletju so se spremenila gospodarska razmerja, poslabšala se je kultura nosilcev poslovnih dejavnosti. Ob tem sta se razvili predvsem negotovost in turbulenca, ki vplivata in ogrožata temeljne vrednote v poslovnem svetu. Etično obnašanje je v želji po pridobivanju lastne koristi in uspeha zamenjalo neetično. Razvil se je gospodarski kriminal, ki se širi na vsa področja in povzroča nepopravljivo škodo. Tako je tudi dejavnost javnega naročanja podvržena koruptivnim dejanjem, kar je glavna tema magistrskega dela. Javno naročanje je dejavnost, ki predstavlja oskrbo javnega sektorja z blagom, storitvami in gradbenimi deli s ciljem pridobiti na podlagi vnaprej določenega postopka in na podlagi pridobitve čim več konkurenčnih ponudb najugodnejšega ponudnika (Kos, 2013). Zaradi neupoštevanja temeljnih načel javnega naročanja in etičnih meril javnih uslužbencev ter posledičnega nepravilnega ravnanja v postopkih javnega naročanja (ki so lahko tudi posledica nepoznavanja veljavnih predpisov) pogosto prihaja do koruptivnih dejanj v postopku. Nemalokrat se zgodi, da naročnik prilagodi javno naročilo ali njegov element z namenom, da bo izbran točno določen ponudnik. Kljub nadzoru določenih institucij nad postopki je korupcija še vedno močan del sistema javnega naročanja, kar dokazujejo prijave sumov koruptivnih dejanj s strani neizbranih ponudnikov. S čim bi torej lahko uspešno zatrli koruptivna dejanja? Morda s spremembo zakonodaje, še bolj poostrenim nadzorom nad delom naročnikov in ponudnikov ter uvajanjem forenzičnega računovodstva z namenom vzpostaviti sistem transparentnosti in integritete ter dokazati, da se korupcija ne izplača.
Ključne besede: forenzično računovodstvo, forenzični računovodja, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, obvladovanje tveganj, odkrivanje kaznivih dejanj, preprečevanje kaznivih dejanj, javno naročilo, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 700; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

8.
Posebnosti letnega računovodskega poročanja v javnih zavodih z izobraževalno dejavnostjo na primeru univerze x
Petra Drofenik, 2022, diplomsko delo

Opis: Javni zavod je oseba javnega prava in je ustanovljen za potrebe opravljanja javnih služb. V diplomskem delu sem opredelila javni sektor in javni zavod. O slednjem sem podrobneje proučila ustanavljanje, upravljanje, vodenje in financiranje. Posebnost javnih zavodov od gospodarskih družb je to, da se financirajo tako iz javnega proračuna kot iz tržne dejavnosti. Zaradi tega nastajajo posebnosti pri sestavljanju letnih poročil javnih zavodov. Diplomsko delo izpostavlja posebnosti pri sestavljanju letnih poročil v javnih zavodih v primerjavi z gospodarskimi družbami. Na primeru Univerze X sem analizirala te posebnosti.
Ključne besede: javni zavod, javni sektor, univerza, letno poročilo
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 608; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (973,50 KB)

9.
Stili vodenja in organizacijska energija na FURS
Martin Jurše, 2022, diplomsko delo

Opis: V sodobnem svetu prav management človeških virov predstavlja, ključen dejavnik uspeh organizacije bodisi v gospodarstvu bodisi v javnem sektorju. Ključen je predvsem način kako vodimo ter pristopamo do zaposlenih, hkrati pa ne smemo pozabit prisluhniti njihovi energiji, ki jo oddajajo, saj se ta kmalu pretvori v energijo, ki jo izžareva celotna organizacija. Vodenje je ena izmed temeljnih funkcij management, vsaka organizacija potrebuje vodenje, kajti brez njega bi vladal kaos. Funkcija vodenja je velikokrat v rokah posameznika, ki ga imenujemo vodja. Na kakšen način bo vodja opravljal svojo funkcijo, je odvisno od situacije organizacije. Različne situacije nas pripeljejo do različnih stilov vodenja. Vodje morajo biti pozorne tudi na organizacijsko energijo v podjetju, torej silo, ki jo pri doseganju cilja sprosti podjetje. Če želimo voditi uspešno organizacijo mora ta imeti dovolj veliko zastopanost pozitivne energije. To energijo lahko merimo, kar v Sloveniji počnemo od 2006, od leta 2016 pa vsako leto. Izmerjena je bila tudi organizacijska energija na Finančnem uradu Maribor. Ugotovljeno je bilo, da v organizaciji prevladuje udobnostna energija, obe negativni energiji, torej tako ravnodušna energija kakor korozivna energija sta bili enako visoki. Izračunan indeks organizacijske energije znaša 1,49 točke, kar je nižje od slovenskih meritev v letu 2021. Predlogi za dvig produktivne energije se nanašajo predvsem na razporejanje dela ter preprečitev izgorelost zaposlenih.
Ključne besede: Stili vodenja, vodenje, organizacijska energija, produktivna energija, javni sektor.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 579; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

10.
Notranja revizija izvedenskih mnenj IK Maribor
Tatjana Hohnec, 2022, magistrsko delo

Opis: Vloga notranje revizije nekoč je bila precej drugačna od vloge, ki jo ima danes. V preteklosti je bilo delo notranje revizije predvsem preverjanje skladnosti s predpisi in revidiranje postopkov, danes pa je delo notranje revizije precej širše. S prepoznavanjem tveganj in priložnosti v delovanju celotne organizacije pomembno prispeva k doseganju ciljev ter tako povečuje dodano vrednost podjetju. Z notranjo revizijo se srečamo tako v zasebnem kot v javnem sektorju (pri uporabnikih proračunskih sredstev). Povsod mora delovati v skladu s standardi notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike, notranji revizor pa mora biti pri svojem delu samostojen, neodvisen, nepristranski, kreativen, iznajdljiv, komunikativen. Prav tako ima tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, katerega del je Invalidska komisija Maribor, svojo notranjerevizijsko službo. Ta s svojim delovanjem presoja o skladnosti poslovanja s predpisi, zmanjšuje tveganja, ki bi lahko nastala zaradi napačnih odločitev, in usmerja Zavod v pravo smer pri doseganju ciljev. Ne sodeluje pa pri revidiranju podanih izvedenskih mnenj, saj za to nima ustreznega znanja. Invalidske komisije so del Sektorja za izvedenstvo, vse skupaj pa je pod okriljem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Invalidske komisije so strokovnim delavcem Zavoda v pomoč pri odločitvah in izdaji odločb zavarovancem. Te na podlagi proučitve medicinske in delovne dokumentacije ugotavljajo dejansko stanje, svoje ugotovitve pa zapišejo v izvedensko mnenje. Nadzor o ustreznosti izvedenskih mnenj vseh invalidskih komisij prevzema notranja revizija Sektorja za izvedenstvo, ki se opravlja na invalidski komisiji II. stopnje. Za revidiranje izvedenskih mnenj (kot tudi za podajo izvedenskih mnenj na invalidskih komisijah I. stopnje) je potrebno znanje s področja medicine. Notranja revizija Sektorja za izvedenstvo se osredotoča le na revidiranje izvedenskih mnenj vseh invalidskih mnenj I. stopnje. V magistrskem delu se bomo osredotočili na postopek podaje izvedenskih mnenj, ugotovili, na podlagi česa se odločajo, katera izvedenska mnenja bodo odstopljena v revizijo, in analizirali revidirana izvedenska mnenja Invalidske komisije Maribor v obdobju petih let (2016–2020).
Ključne besede: notranja revizija, javni sektor, izvedenska mnenja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 533; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

Iskanje izvedeno v 3.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici