| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 145
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Forenzično računovodstvo in izzivi korupcije pri javnem naročanju
Denis Fras, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabnost forenzičnega računovodstva v boju proti korupciji v poslovnem svetu. O sami korupciji in njenem preprečevanju se v zadnjem času veliko govori, saj se novi sumi o koruptivnih dejanjih pojavljajo dnevno, med njimi sta še posebej izrazita pojava nepotizma in klientelizma. Ker je zaradi velike mere kreativnosti posameznikov prevare v poslovnem svetu vse težje odkrivati, se je razvila nova veja računovodstva, ki se je specializirala za preiskovanje, odkrivanje in dokazovanje poslovno-finančnih prevar, poneverb in kriminalnih dejanj »belih ovratnikov«. Nova veja računovodstva se imenuje forenzično računovodstvo in zajema uporabo računovodskih pojmov, razumevanj, rešitev in tehnik za reševanje pravnih poslov. V zadnjem desetletju so se spremenila gospodarska razmerja, poslabšala se je kultura nosilcev poslovnih dejavnosti. Ob tem sta se razvili predvsem negotovost in turbulenca, ki vplivata in ogrožata temeljne vrednote v poslovnem svetu. Etično obnašanje je v želji po pridobivanju lastne koristi in uspeha zamenjalo neetično. Razvil se je gospodarski kriminal, ki se širi na vsa področja in povzroča nepopravljivo škodo. Tako je tudi dejavnost javnega naročanja podvržena koruptivnim dejanjem, kar je glavna tema magistrskega dela. Javno naročanje je dejavnost, ki predstavlja oskrbo javnega sektorja z blagom, storitvami in gradbenimi deli s ciljem pridobiti na podlagi vnaprej določenega postopka in na podlagi pridobitve čim več konkurenčnih ponudb najugodnejšega ponudnika (Kos, 2013). Zaradi neupoštevanja temeljnih načel javnega naročanja in etičnih meril javnih uslužbencev ter posledičnega nepravilnega ravnanja v postopkih javnega naročanja (ki so lahko tudi posledica nepoznavanja veljavnih predpisov) pogosto prihaja do koruptivnih dejanj v postopku. Nemalokrat se zgodi, da naročnik prilagodi javno naročilo ali njegov element z namenom, da bo izbran točno določen ponudnik. Kljub nadzoru določenih institucij nad postopki je korupcija še vedno močan del sistema javnega naročanja, kar dokazujejo prijave sumov koruptivnih dejanj s strani neizbranih ponudnikov. S čim bi torej lahko uspešno zatrli koruptivna dejanja? Morda s spremembo zakonodaje, še bolj poostrenim nadzorom nad delom naročnikov in ponudnikov ter uvajanjem forenzičnega računovodstva z namenom vzpostaviti sistem transparentnosti in integritete ter dokazati, da se korupcija ne izplača.
Ključne besede: forenzično računovodstvo, forenzični računovodja, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, obvladovanje tveganj, odkrivanje kaznivih dejanj, preprečevanje kaznivih dejanj, javno naročilo, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

2.
Posebnosti letnega računovodskega poročanja v javnih zavodih z izobraževalno dejavnostjo na primeru univerze x
Petra Drofenik, 2022, diplomsko delo

Opis: Javni zavod je oseba javnega prava in je ustanovljen za potrebe opravljanja javnih služb. V diplomskem delu sem opredelila javni sektor in javni zavod. O slednjem sem podrobneje proučila ustanavljanje, upravljanje, vodenje in financiranje. Posebnost javnih zavodov od gospodarskih družb je to, da se financirajo tako iz javnega proračuna kot iz tržne dejavnosti. Zaradi tega nastajajo posebnosti pri sestavljanju letnih poročil javnih zavodov. Diplomsko delo izpostavlja posebnosti pri sestavljanju letnih poročil v javnih zavodih v primerjavi z gospodarskimi družbami. Na primeru Univerze X sem analizirala te posebnosti.
Ključne besede: javni zavod, javni sektor, univerza, letno poročilo
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (973,50 KB)

3.
Stili vodenja in organizacijska energija na FURS
Martin Jurše, 2022, diplomsko delo

Opis: V sodobnem svetu prav management človeških virov predstavlja, ključen dejavnik uspeh organizacije bodisi v gospodarstvu bodisi v javnem sektorju. Ključen je predvsem način kako vodimo ter pristopamo do zaposlenih, hkrati pa ne smemo pozabit prisluhniti njihovi energiji, ki jo oddajajo, saj se ta kmalu pretvori v energijo, ki jo izžareva celotna organizacija. Vodenje je ena izmed temeljnih funkcij management, vsaka organizacija potrebuje vodenje, kajti brez njega bi vladal kaos. Funkcija vodenja je velikokrat v rokah posameznika, ki ga imenujemo vodja. Na kakšen način bo vodja opravljal svojo funkcijo, je odvisno od situacije organizacije. Različne situacije nas pripeljejo do različnih stilov vodenja. Vodje morajo biti pozorne tudi na organizacijsko energijo v podjetju, torej silo, ki jo pri doseganju cilja sprosti podjetje. Če želimo voditi uspešno organizacijo mora ta imeti dovolj veliko zastopanost pozitivne energije. To energijo lahko merimo, kar v Sloveniji počnemo od 2006, od leta 2016 pa vsako leto. Izmerjena je bila tudi organizacijska energija na Finančnem uradu Maribor. Ugotovljeno je bilo, da v organizaciji prevladuje udobnostna energija, obe negativni energiji, torej tako ravnodušna energija kakor korozivna energija sta bili enako visoki. Izračunan indeks organizacijske energije znaša 1,49 točke, kar je nižje od slovenskih meritev v letu 2021. Predlogi za dvig produktivne energije se nanašajo predvsem na razporejanje dela ter preprečitev izgorelost zaposlenih.
Ključne besede: Stili vodenja, vodenje, organizacijska energija, produktivna energija, javni sektor.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 140; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

4.
Notranja revizija izvedenskih mnenj IK Maribor
Tatjana Hohnec, 2022, magistrsko delo

Opis: Vloga notranje revizije nekoč je bila precej drugačna od vloge, ki jo ima danes. V preteklosti je bilo delo notranje revizije predvsem preverjanje skladnosti s predpisi in revidiranje postopkov, danes pa je delo notranje revizije precej širše. S prepoznavanjem tveganj in priložnosti v delovanju celotne organizacije pomembno prispeva k doseganju ciljev ter tako povečuje dodano vrednost podjetju. Z notranjo revizijo se srečamo tako v zasebnem kot v javnem sektorju (pri uporabnikih proračunskih sredstev). Povsod mora delovati v skladu s standardi notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike, notranji revizor pa mora biti pri svojem delu samostojen, neodvisen, nepristranski, kreativen, iznajdljiv, komunikativen. Prav tako ima tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, katerega del je Invalidska komisija Maribor, svojo notranjerevizijsko službo. Ta s svojim delovanjem presoja o skladnosti poslovanja s predpisi, zmanjšuje tveganja, ki bi lahko nastala zaradi napačnih odločitev, in usmerja Zavod v pravo smer pri doseganju ciljev. Ne sodeluje pa pri revidiranju podanih izvedenskih mnenj, saj za to nima ustreznega znanja. Invalidske komisije so del Sektorja za izvedenstvo, vse skupaj pa je pod okriljem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Invalidske komisije so strokovnim delavcem Zavoda v pomoč pri odločitvah in izdaji odločb zavarovancem. Te na podlagi proučitve medicinske in delovne dokumentacije ugotavljajo dejansko stanje, svoje ugotovitve pa zapišejo v izvedensko mnenje. Nadzor o ustreznosti izvedenskih mnenj vseh invalidskih komisij prevzema notranja revizija Sektorja za izvedenstvo, ki se opravlja na invalidski komisiji II. stopnje. Za revidiranje izvedenskih mnenj (kot tudi za podajo izvedenskih mnenj na invalidskih komisijah I. stopnje) je potrebno znanje s področja medicine. Notranja revizija Sektorja za izvedenstvo se osredotoča le na revidiranje izvedenskih mnenj vseh invalidskih mnenj I. stopnje. V magistrskem delu se bomo osredotočili na postopek podaje izvedenskih mnenj, ugotovili, na podlagi česa se odločajo, katera izvedenska mnenja bodo odstopljena v revizijo, in analizirali revidirana izvedenska mnenja Invalidske komisije Maribor v obdobju petih let (2016–2020).
Ključne besede: notranja revizija, javni sektor, izvedenska mnenja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 100; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

5.
Kariera javnega uslužbenca
Armanda Pavlič, 2022, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo se nanaša na kariero javnih uslužbencev. S pomočjo intervjujev z zaposlenimi na Direktoratu za energijo Ministrstva za infrastrukturo smo ugotavljali, ali uslužbenski sistem omogoča zadovoljiv razvoj kariere, ali so zaposleni zadovoljni s sistemom napredovanja, kakšno vlogo pri kariernem razvoju ima vodja uslužbenca in ali pri daljši karieri oziroma delovni dobi zaposlenim upada motivacija za karierni razvoj.
Ključne besede: upravno delo, javni sektor, javni uslužbenci, napredovanje
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 350; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (724,61 KB)

6.
Primerjava etične kulture in etične klime v domovih za starejše v javnem in zasebnem sektorju
Jasna Presečki, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je preučiti dimenzije etične kulture in etične klime v organizacijah javnega in zasebnega sektorja s področja socialne varnosti v Republiki Sloveniji (tj. tri domove za starejše v Republiki Sloveniji, ki so del javnega sektorja in tri domove za starejše, ki so del zasebnega sektorja). Z namenom, da bi ugotovili, ali se posamezne dimenzije etične kulture po tipologiji Kapteina ter posamezne dimenzije etične klime po tipologiji Victorja in Cullna, razlikujejo glede na delovno mesto ter izobrazbo zaposlenih ter ali se le-te razlikujejo glede na to ali je organizacija v lasti države ali v zasebni lasti. Ugotovili smo, da glede na delovno mesto in izobrazbo ni statistično značilnih razlik v ocenah etične klime in etične kulture. Glede na organizacijo, ali je ta v zasebni ali v javni lasti smo ugotovili statistično značilne razlike v ocenah etične kulture, medtem ko smo, pri ocenah etične klime hipotezo le delno sprejeli. Z obdelavo podatkov smo prišli do ugotovitev, da spremenljivki – stopnja izobrazbe zaposlenega in delovno mesto zaposlenega, ne vplivata na zaznavo etične kulture in etične klime v izbranih slovenskih domovih za starejše. Medtem ko spremenljivka – zvrst organizacije (tj. javni versus zasebni sektor), pri etični kulturi vpliva na zaznavo etične kulture v organizaciji, le delno pa to velja za etično klimo.
Ključne besede: etična kultura, etična klima, domovi za starejše, javni sektor, zasebni sektor
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 377; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

7.
Razlike v bolniški odsotnosti med računovodji javnega in zasebnega sektorja
Biserka Lubej, 2020, magistrsko delo

Opis: Bolniška odsotnost je pomemben dejavnik, ki ga zaradi številnih negativnih posledic občutijo tako zaposleni kot tudi delodajalci. Vsak delodajalec lahko z različnimi ukrepi pripomore k manjši bolniški odsotnosti, popolnoma preprečiti pa tega ne more. Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana, darovanje krvi ipd. Ne smemo pozabiti, da je pozornost potrebno posvetiti ne zgolj kurativnim, ampak tudi preventivnim ukrepom. Pričujoča magistrska naloga temelji na primerjavi bolniške odsotnosti v javnem in zasebnem sektorju. Namen naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji prihaja do razlik z vidika bolniške odsotnosti. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 229 ustreznih anket s strani računovodij v Sloveniji. Ker so računovodje obremenjeni, posebej v času računovodskih poročil, smo v ta namen izdelali nezahteven anketni vprašalnik in tako prišli do odgovorov na naša vprašanja. Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo ji zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Za pregled vseh vprašanj iz anketnega vprašalnika smo uporabili frekvenčno analizo, oblikovali frekvenčne tabele, v katerih smo prikazali število in odstotek odgovorov, izračunali smo povprečje, standardni odklon in standardno napako aritmetične sredine. Pri preverjanju hipotez smo uporabili t-test in Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati raziskave so pokazali, da nismo uspeli dokazati razlik med bolniško odsotnostjo javnega in zasebnega sektorja na podlagi simptomov, zaradi katerih odhajajo oz. ne odhajajo v bolniški stalež. Čeprav je bilo nekoliko več odhodov v bolniško na podlagi simptomov v javnem sektorju, so bile zaznane razlike zelo majhne. V povprečju je več bolniških odsotnosti pri ženskah kot pri moških, ne glede na sektor v katerem delajo. Spol ima vpliv na bolniški stalež in uspelo nam je dokazati, da je več bolniško odsotnih žensk.
Ključne besede: Ključne besede, bolniška odsotnost, vzroki bolniške odsotnosti, zmanjšanje bolniških odsotnosti, računovodje, javni sektor, zasebni sektor.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2020; Ogledov: 776; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Zadovoljstvo žensk s kakovostjo zdravstvene obravnave na primarni ravni
Tjaša Pšeid, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena obravnava žensk na primarni ravni zahteva veliko veščin medicinske sestre in zdravnika. Še posebej so pomembne komunikacijske veščine, verbalne in neverbalne, s katerimi dosežemo zadovoljstvo pacientk pri zdravstveni obravnavi. Medicinska sestra lahko s svojo profesionalnostjo in individualnim ter celostnim pristopom pripomore h kakovostnejši obravnavi ter večjemu zadovoljstvu pacientk. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z metodo anketiranja. Anketa je vsebovala 22 vprašanj. Sodelovalo je 81 pacientk, ki so bile obravnavane v dispanzerju za ženske v okviru javne mreže ali zasebnih ginekoloških ambulant. Pridobljene podatke smo predstavili s pomočjo opisne in grafične statistike. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je višje zadovoljstvo pacientk, ki obiskujejo zasebne ginekološke ambulante. Pacientke zasebnih ginekoloških ambulant so prav tako bolj zadovoljne s kakovostjo zdravstvene obravnave s strani medicinskih sester. Zaradi dolgih čakalnih dob v izbrani ambulanti je bistven del žensk pripravljenih zamenjati dispanzer v okviru javne mreže ali zasebno ginekološko ambulanto. Diskusija in zaključek: Zadovoljstvo pacientov nam predstavlja ključen pomen pri dopolnjevanju in izboljšanju zdravstvene obravnave na primarni ravni. Komunikacija in medsebojni odnosi med zdravstvenim osebjem morajo biti profesionalni, da lahko zagotovimo čim višjo kakovost in posledično lahko pričakujemo visoko stopnjo zadovoljstva uporabnikov storitev.
Ključne besede: zadovoljstvo, dispanzer za ženske, kakovost, javni sektor, zasebni sektor.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 448; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
Percepcije o deljenju osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Živa Drobnič Kvartuč, 2020, diplomsko delo

Opis: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Ključne besede: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Objavljeno v DKUM: 22.07.2020; Ogledov: 770; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (983,97 KB)

10.
Vpliv varčevalnih ukrepov vlade na izobraževanje zaposlenih v javni upravi
Mimi Jasmina Šteharnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V zadnjem desetletju so se tla gospodarstva korenito zamajala, kar je povzročilo nemalo težav na območju celotne evropske unije in dlje. Tako se je tudi naša država znašla v vrtincu ukinitev, omejitev in varčevanj. Z namenom, da bi se nastala ekonomsko gospodarska škoda odpravila, je vlada Republike Slovenije sprejela Zakon za uravnoteženje javnih financ. V diplomski nalogi sem poleg varčevalnega zakona predstavila izobraževanje in usposabljanje v pravosodju, kot vejo javnega sektorja. Raziskovala sem na celotnem področju pravosodja in kot del pravosodja posamezno še dogajanje na enakem področju v Organizaciji X. Cilj diplomske naloge je bil s pomočjo primerjalne analize raziskati vpliv varčevalnega zakona na področje izobraževanja in usposabljanja v pravosodju, kot veji javnega sektorja. Zanimali so me finančni prilivi, ki so bili namenjeni za izobraževanje, število udeležencev na izobraževanjih, finančna sredstva na posameznega udeleženca, pristojni organi za izvedbo izobraževanj in oblike izobraževanj. Raziskava v diplomski nalogi zajema obdobje od 2011 do 2015. Ob zaključku diplomske naloge sem prišla do ugotovitev, da je z 185. členom Zakon za uravnoteženje javnih financ vplival na izobraževanje. V zakonu je zavedeno, da uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati pogodb o izobraževanju za pridobitev izobrazbe. V Organizaciji X so bili na dogajanje pripravljeni in od leta 2007 niso sklepali formalnih pogodb o izobraževanju. Količina sredstev, namenjena za izobraževanje v Organizaciji X, je v obdobju od leta 2011 do 2013 strmo upadla, in sicer za kar 83%. Zmanjšala se je količina izobraževanj in udeležba na izobraževanjih v celotnem pravosodju, prav tako v Organizaciji X. Zaradi rebalansa proračuna je bil največji padec zaznan v letu 2012, prav tako so bile izvzete posamezne kategorije zaposlenih. Zaradi rebalansa proračuna je bilo nekaj izobraževanj izločenih iz programa ali pa so bila prestavljena v naslednje leto. V Organizaciji X so se zaposleni posledično odločali za udeležbe na internih izobraževanjih, kjer so se obravnavale teme, neposredno vezane na delo. Zmanjšalo se je število izobraževanj, ki so jih vodili zunanji izvajalci. V kasnejšem obdobju se sredstva na račun evropskih sredstev povečajo. Kljub varčevalnim ukrepom in uvedenemu zakonu, je končni cilj ostal enak, zagotoviti večjo pravno varnost državljanov s hitrejšo in kvalitetnejšo izvedbo sodnih postopkov, za samo izvedbo pa je potreben usposobljen in izobražen kader.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, varčevalni ukrepi, javni sektor, proračun Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 20.01.2020; Ogledov: 702; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (572,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici