Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: policija, službeni psi, službeni konji, konjenica, javna zbiranja, javni red in mir, policijske naloge, pravni vidik, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 28
Celotno besedilo (607,13 KB)

Ključne besede: policija, športne prireditve, javni shodi, javne prireditve, varnost, varovanje, zavarovanje prireditev, javni red in mir, nogometne tekme
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 187; Prenosov: 27
Celotno besedilo (335,42 KB)

Opis: Kljub širokem sklopu subjektov, ki opravljajo zadeve in naloge javne varnosti, je tematika magistrskega dela osredotočena na sodelovanje policije in občinskega redarstva pri izvajanju nalog vzdrževanja javnega reda in miru. Od sprejema Zakona o občinskem redarstvu (2006) in Zakona o varstvu javnega reda in miru (2006), s katerima je zakonodajalec občinskim redarjem podelil določen del pooblastil in pristojnosti, je minilo že desetletje, vendar sta obe instituciji že sodelovali pred spremembo zakonodaje. Potreba po varstvu javnega reda in miru ostaja nespremenjena in nujna za nemoteno delo in življenje ljudi, saj ta ščiti posameznike, skupnosti, državne organe in druge nosilce javne oblasti pred ravnanji, s katerimi so ogrožene temeljne človekove pravice do osebne varnosti, dostojanstva, telesne in duševne celovitosti. Tudi zadnji dogodki, ki smo jim priča v Evropi in na Bližnjem vzhodu, opozarjajo, da varnost ni samoumevna dobrina. Zaradi zagotavljanja višje ravni varnosti je sodelovanje policije in občinskega redarstva še toliko pomembnejša, kot je bila. Koncept magistrskega dela je zasnovan iz teoretičnega dela, kjer so opredeljeni splošni temeljni pojmi, organiziranost obeh preučevanih subjektov, iskanju povezanosti njunih področij dela in pooblastil, pregled prekrškov po zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, kot tudi predstavitev pravnih zakonskih okvirov, ki se nanašajo na njuno sodelovanje. Teoretičnemu preučevanju sledi empirično raziskovanje, ki je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja dela občinskega redarstva na področju vzdrževanja javnega reda in miru. Osrednje mesto empiričnega preučevanja je namenjeno ugotavljanju operativnega sodelovanja policije in občinskega redarstva, ki zajema njune medsebojne odnose, pogostost medsebojnih stikov in ugotavljanju zaznanih ovir, s katerimi je v celoti ali vsaj delno sodelovanje onemogočeno. Smiselna celota teoretičnega in empiričnega dela je zajeta v sklepnem delu, ki zajema opredelitev postavljenih hipotez, priporočila in smernice za nadaljnji razvoj in krepitev partnerskega sodelovanja obeh institucij na področju vzdrževanja javnega reda in miru.
Ključne besede: javni red in mir, zagotavljanje varnosti, policija, redarstvo, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.06.2017; Ogledov: 2172; Prenosov: 279
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Občinsko redarstvo se v zadnjih letih vse bolj razvija. Občinski redarji dobivajo vedno več pristojnosti in bodo počasi postali že skoraj kot policisti. Redarstvo se je skozi čas močno razvijalo in se pojavljalo v različnih oblikah. Nočni stražar, stražnik, sodni sluga so le nekateri nazivi, ki so jih redarji imeli v preteklosti. Danes poznamo občinske redarje kot osebe, ki nadzorujejo javni red in mir v posameznih občinah. Ena izmed osnovnih nalog občinskega redarja je opozarjanje na nepravilnosti v cestnem prometu. Sledijo si še vse ostale naloge, ki sodijo v okvir dela občinskih redarjev in jih bomo opisali v nadaljevanju. Občinski redar ima, tako kot policist, pooblastila, urejena po vrstnem redu od najblažjega do najstrožjega. Med najmilejša pooblastila štejemo opozorilo, ustno odredbo ter ugotavljanje istovetnosti. Občinski redar lahko poseže tudi po strožjih pooblastilih, ki si sledijo po sledečem vrstnem redu: sredstva za vklepanje in vezanje, uporaba plinskega razpršilca, uporaba fizične sile. Doslej poznamo zelo malo primerov, kjer bi prišlo do konfliktov oz. fizičnega obračunavanja med občani in občinskimi redarji. Leta 2006 je bil sprejet Zakon o občinskem redarstvu, ki ureja vse podrobnosti, ki jih morajo občinski redarji upoštevati in spoštovati. V diplomskem delu smo se osredotočili na delo medobčinskega redarja v Mežiški dolini. V našem primeru deluje na območju celotne Mežiške doline, ki šteje okoli 25.000 prebivalcev, en medobčinski redar. Sedež medobčinskega redarstva je v občini Ravne na Koroškem, kjer delujeta dve osebi, in sicer vodja medobčinskega redarstva in redar sam. Za konec smo v diplomskem delu »potegnili črto« in primerjali število prekrškov v posameznih občinah ter te podatke nekoliko analizirali in jih tudi opisali. Občinski redar je kot pooblaščena uradna oseba v zadnjem času vse bolj priljubljen, kajti ljudje so spoznali, da ni zgolj »pobiralec denarja«, ki piše položnice, ampak je tudi razumljiva oseba, ki želi zagotoviti varnost slehernega občana.
Ključne besede: redarstvo, občinsko redarstvo, medobčinsko redarstvo, naloge, pooblastila, javni red in mir, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 1527; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali in opisovali pojav neorganiziranih javnih zbiranj, pri katerih niso javno znani organizatorji oz. odgovorne osebe in/ali niso prijavljena policiji ali upravni enoti. Uvodoma smo v diplomski nalogi opisali zgodovino obvladovanja javnih zborovanj in kršitve zoper javni red in mir oziroma, kot so takrat rekli zoper javni red in pokoj. Prva sila, ki je bila specializirana prav za naloge notranje varnosti je bilo orožništvo, ki se je formiralo v 19. stoletju. Kasneje v nadaljevanju tega poglavja opišemo tudi delovanje milice. V drugem poglavju nas je zanimal zakonski vidik množičnih zbiranj z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih imamo: kot posamezni udeleženec javnega zborovanja, kot organizator, kot ponudnik varnostnih storitev, kot redar prostovoljec, kot policist. Za obvladovanje varnostno tveganih situacij, kot so javna zbiranja z višjo stopnjo tveganja, se sme formirati Posebna policijska enota (enota na sklic). Ker pa ob množičnih zbiranjih načeloma število oddelkov oziroma mož ne more izenačiti število protestnikov, ki jih je potrebno obvladovati, za enoto veljajo dodatne zakonitosti, kot so posebne taktike postavitev in premikov oddelkov. Enota pa lahko uspešno deluje zgolj ob kvalitetnih in ažurnih operativnih podatkih, zato ta enota uporablja razne druge enote in sisteme za nadzor operativnega območja. Za vsak množični dogodek obstajajo predhodni signali iz okolja, ki napovedo določene pomembne lastnosti, ki jih bo imelo množično zborovanje, zato smo opisali sestavo varnostne ocene zbiranj. Za množice velja, da jo sestavljajo posamezniki, ki pa ne delujejo kot posamezniki, vendar kot množica posameznikov z zmanjšano osebno zavestjo. Kljub dokaj dobri raziskanosti tega področja, je v letu 2012 vstajništvo v Sloveniji zamajalo naše pojmovanje ali predstave o protestiranju, ki smo ga imeli ukoreninjenega nekje v naši podzavesti, saj je modelu poteka takšnih dogodkov bila pridana nova pomembna spremenljivka, to so socialna omrežja. V letih 2011 in naprej, so varnostne organizacije po svetu večinoma nepripravljene spoznavale moč vpliva socialnih omrežij na proteste. Čeprav se psihologija ali dinamika znotraj protestniške množice ni spremenila, se je spremenila hitrost in moč, ki jo imajo socialna omrežja na mobilizacijo velikega števila ljudi. Tako je ključno, kako prepoznati entitete na spletu, ki so pomembne za obvladovanje takšnih varnostnih dogodkov, saj samo tako lahko najdemo identiteto nekega stvarnega dogodka. Ob tradicionalnih medijih se je pojavil nov način množične komunikacije, kjer je protagonist vsak posameznik, ki je član virtualne skupnosti. Socialna omrežja so tudi zaradi svoje narave širjenja objav naravni filter, kjer se novica, ki jo virtualna skupnost prepozna kot dobro, hitreje in bolj množično potencira kot pa novice, ki skupnosti niso po volji oziroma jih množična skupnost ne prepozna kot legitimne (viralnost objav). Če poenostavimo, gre za množično ljudsko cenzuro. S proučevanjem novic in raziskav o uporabi socialnih omrežij na protestih o preteklih protestih smo lahko opazili vzorec, kjer se poročanje medijev ni skladalo s predstavo množice o konkretnem dogajanju na protestih (upoštevati je potrebno tudi, da gre za množico pričevalcev o dogajanju). Množična pričevanja, ki jih povežejo socialna omrežja imajo za ljudi večjo legitimnost kot pa mediji, ki po mnenju mnogih delujejo pod vplivom raznih centrov moči.
Ključne besede: javna zborovanja, javni red in mir, kršitve, varnost, policija, policijsko delo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.11.2016; Ogledov: 1536; Prenosov: 149
Celotno besedilo (2,14 MB)