1. Motivacijski dejavniki v javnem sektorju: analiza plačne skupine G in JMihaela Lovrec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava motivacijske dejavnike zaposlenih v javnem sektorju, natančneje zaposlenih na področju kulture. Namen raziskave je bil proučiti ključne dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih ter ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med zaposlenimi v obeh plačnih skupinah glede na demografske značilnosti in zaznavanje motivacijskih dejavnikov.
V teoretičnem delu naloge so predstavljeni temeljni koncepti motivacije, motivacijskih dejavnikov ter značilnosti javnega sektorja in plačnega sistema. Podrobneje so analizirani ključni motivacijski dejavniki, kot so višina plače, možnosti napredovanja, delovni pogoji, odnosi med sodelavci in varnost zaposlitve. Raziskovalni del temelji na kvantitativni analizi podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 195 zaposlenih v javnem sektorju, predvsem s področja kulture.
Rezultati raziskave kažejo, da dobro opravljeno delo, dobri odnosi s sodelavci in delovni pogoji predstavljajo najpomembnejše motivacijske dejavnike zaposlenih, medtem ko višina plače in varnost zaposlitve nimata tolikšne pomembnosti, kot smo predvidevali. Ugotovljeno je bilo, da se zaposleni v plačni skupini G in plačni skupini J razlikujejo glede na stopnjo izobrazbe in spol, pri čemer so višje izobraženi posamezniki pogosteje zaposleni v plačni skupini G. Prav tako raziskava potrjuje, da sta nezadovoljstvo z delovnimi pogoji in omejene možnosti kariernega napredovanja najpogostejša razloga za zamenjavo delovnega mesta.
Na podlagi ugotovitev magistrsko delo ponuja priporočila za izboljšanje motivacije zaposlenih v javnem sektorju, med katerimi so izboljšanje delovnih pogojev, večje možnosti za napredovanje ter boljše priznavanje in nagrajevanje uspešnosti zaposlenih. Naloga s tem prispeva k razumevanju motivacije zaposlenih v javnem sektorju in odpira možnosti za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: javni sektor, motivacija, motivacijski dejavniki, zaposleni, plačna skupina G, plačna skupina J.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,28 MB) |
2. Hibridno projektno vodenje v javnem zavoduAnže Pavšek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje uporabo hibridnih metodologij, ki združujejo tradicionalne in agilne pristope. Namen raziskave je analizirati prednosti in slabosti hibridnega projektnega vodenja ter preučiti, kako lahko tovrstni pristop prispeva k boljšemu izvajanju projektov. Raziskava pokriva področje projektnega vodenja v Javnem zavodu Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana, kjer je uspešno izvajanje projektov ključno za doseganje organizacijskih ciljev. Teorija navaja, da hibridno projektno vodenje prinaša številne prednosti, vključno s povečano prilagodljivostjo, izboljšano komunikacijo znotraj projektnih ekip ter višjo uspešnostjo projektov, vendar se je v aplikativnem delu, kjer je bila opravljena raziskava na enem od projektov, pokazalo, da v Javnem zavodu Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana uporaba hibridnih metodologij ne bi bila smiselna .
Ključne besede: Projekt, hibridno projektno vodenje, organizacija, javni zavod.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,22 MB) |
3. |
4. IZOBRAŽEVANJE JAVNIH USLUŽBENCEV S POUDARKOM NA STROKOVNIH IZPITIH IZ UPRAVNEGA POSTOPKAMitja Pukšič, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga predstavlja ureditev izobraževanja javnih uslužbencev po trenutno veljavni pravni ureditvi v Republiki Sloveniji, pri čemer je poseben poudarek namenjen seznanitvi z določbami zakonov in podzakonskih aktov, ki se nanašajo na izobraževanje javnih uslužbencev o določbah splošnega upravnega postopka oziroma splošnega in posebnih upravnih postopkov ter drugih predpisov, ki jih uradna oseba neposredno uporablja pri opravljanju dejanj v upravnem postopku. O poznavanju navedenih področij mora namreč uradna oseba opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka, brez katerega ne more pridobiti pravice do opravljanja dejanj v upravnem postopku.
Vsebina naloge je zato razdeljena v pet tematskih sklopov, ki so med seboj vsebinsko povezani in na ta način predstavljajo celoten pregled pravnih aktov, ki se nanašajo na opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka. Ob tem so z namenom razumevanja vseobsežnosti tega strokovnega izpita skozi besedilo razloženi številni pomembni pojmi s področja upravnega prava in upravnega postopka; kar pa ne pomeni predstavitve upravnega prava v splošnem, ampak zgolj tistih institutov, zaradi katerih strokovni izpit iz upravnega postopka sploh obstaja.
Ključne besede: javni uslužbenci, izobraževanje, upravni postopek, državna uprava, organ, uradna oseba, upravna zadeva, nosilci javnih pooblastil, strokovni izpiti
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 1
Celotno besedilo (485,13 KB) |
5. Inteligentni sistemi v železniškem prometu : Zapiski predavanj 1. delMitja Klemenčič, 2019, drugo učno gradivo Ključne besede: mobilnost, javni promet, železniški promet, inteligentni sistemi, sledenje vlakov, ERTMS, European Rail Traffic Management, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,03 MB) |
6. ANALIZA FINANČNE KRIZE NA IRSKEMRok Čač, 2015, magistrsko delo Opis: Irska je vse od sredine osemdesetih let dvajsetega stoletja beležila gospodarsko rast, ki je bila posledica večanja tujih investicij. Leta 2001 je zaradi poka dot.com balona in vojne v Iraku prišlo do zastoja gospodarske rasti. Cene nepremičnin so prav tako že daljše obdobje rasle in v letu 2001 je vlada, na pobudo lobistov in gradbincev, sprejela širok nabor davčnih spodbud in olajšav pri novogradnjah in adaptacijah. Ta ukrep je ponovno zagnal irsko gospodarstvo, vendar s to razliko, da je sedaj prišlo do nastanka nepremičninskega balona, ki so ga v veliki meri napihovale tudi banke s svojo kreditno politiko. Banke so vire za povečano kreditiranje pridobile na medbančnem trgu in ko je prišlo po padcu Lehman Brothersa do zamrznitve slednjega, so ostale brez likvidnih sredstev. Velike izgube bank in vodenje proračunskega primanjkljaja sta Irsko privedla do točke, ko je s strani Evropske centralne banke bila prisiljena zaprositi trojko za mednarodno finančno pomoč.
Ključne besede: finančna kriza, nepremičninski balon, medbančni trg, javno-finančni primanjkljaj, javni dolg.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,45 MB) |
7. Varaždin: športno - rekreacijsko območje ob južni vpadniciDorian Margetić, 2024, magistrsko delo Opis: Urbana regeneracija območja južne vpadnice v Varaždinu je projekt, ki cilja na revitalizacijo nekdanjega industrijskega območja in njegovo preobrazbo v sodoben mestni prostor. Izpostavljene so aktualne potrebe lokacije po trajnostnem urbanem razvoju, z namenom povezovanja zgodovinskih, družbenih in gospodarskih elementov območja. Osrednji cilj magistrskega dela je prenoviti degradirano območje v dinamičen prostor, ki bo združeval poslovne, javne in rekreativne vsebine. S tem naj bi se okrepila urbana identiteta mesta, izboljšala kakovost okolja in spodbudil gospodarski razvoj. Projekt vključuje vzpostavitev javnih prostorov, povezavo in dopolnitev obstoječih stavb in programa ter gradnjo novih objektov, pri čemer se ohranjajo elementi industrijske dediščine kot pomemben del lokalne zgodovine. Poudarek je na trajnostnih rešitvah, kot so energetska učinkovitost, zelena infrastruktura in zmanjševanje ogljičnega odtisa. Projekt predstavlja ključno priložnost za preobrazbo južne vpadnice v sodoben mestni kvart, ki bo privlačen tako za prebivalce kot za obiskovalce. Vključuje tudi širšo vizijo urbanega razvoja Varaždina, kjer bo območje južne vpadnice postalo pomemben kulturni in gospodarski center, ozko povezan z centrom in drugimi deli mesta. Regeneracija območja je model za celovit pristop k revitalizaciji urbanih območij, ki združuje zgodovinsko dediščino z inovativnimi rešitvami za prihodnost.
Ključne besede: arhitektura, športni program, rekreacija, jug, vpadnica, javni prostori, regeneracija, trajnostnost, Varteks, Varaždin
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 94
Celotno besedilo (124,56 MB) |
8. Ocenjevanje trajnostne in digitalne zrelosti v javnem zavoduPia Zakotnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje trajnostne in digitalne zrelosti javnega zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana (v nadaljevanju Cene Štupar – CILJ). Namen raziskave je oceniti trenutno stanje trajnostnih in digitalnih praks v zavodu ter podati konkretne predloge za izboljšave. V ta namen so bile uporabljene različne metode, vključno z analizo obstoječega stanja, pregledom relevantne literature, primerjavo z dobrimi praksami ter ocenjevanjem zrelosti s pomočjo specifičnih ocenjevalnih orodij. Rezultati raziskave kažejo, da zavod že izvaja nekatere trajnostne in digitalne ukrepe, vendar je še vedno prostor za izboljšave. Predlagani so bili ukrepi za razvoj celovite okoljske strategije, krepitev digitalnih veščin med zaposlenimi, povečanje transparentnosti v upravljanju zavoda ter optimizacijo digitalnih rešitev. Priporočila so usmerjena v izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje okoljskega odtisa, izboljšanje digitalnih kompetenc ter povečanje učinkovitosti izobraževalnih in upravnih procesov. Zaključki raziskave poudarjajo pomembnost trajnostne digitalizacije kot ključnega elementa za dosego dolgoročne uspešnosti in družbene odgovornosti v javnem sektorju.
Ključne besede: trajnostni razvoj, digitalna preobrazba, javni zavod, digitalna zrelost, trajnostna digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,46 MB) |
9. Načrt integritete kot odraz integritete organizacij v SlovenijiJasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Slovenija je v okviru protikorupcijskega zakona leta 2010 sprejela določbo, s katero javnim organizacijam oziroma institucijam javnega sektorja (v nadaljevanju: zavezanci) nalaga dolžnost sprejetja oziroma obveznost izdelave lastnih načrtov integritete (implementacija načrtov integritete v Sloveniji). Sprva je zakon določal, da morajo zavezanci načrt integritete sprejeti do 5. 6. 2011, a je bil rok na podlagi uveljavitve novele zakona podaljšan, in sicer do 5. 6. 2012. Kljub navedenemu nekateri zavezanci načrta integritete niso sprejeli pravočasno. Da bi ugotovili vzroke za nepravočasen sprejem, smo preliminarno izvedli kvalitativno raziskavo, na podlagi te pa glavno kvantitativno raziskavo. Metode: Opravljeno je bilo sistematično slučajno vzorčenje. Populacijo so sestavljali vsi zavezanci, zbiranje podatkov pa smo izvedli s spletno anketo na verjetnostnem vzorcu 658 zavezancev, delež odgovorov je bil 50,3-odstoten. Seznam zavezancev smo pridobili od Komisije za preprečevanje korupcije. Na tako zbranih podatkih smo testirali veljavnost merskega instrumenta s faktorsko in regresijsko analizo, s t-testom pa preverili hipotezi in odgovorili na raziskovalni vprašanji. Idejo za oblikovanje merskega instrumenta Integriteta organizacije smo pridobili iz obstoječe literature, merski instrument za Načrt integritete pa smo v celoti sestavili sami. Podatki so bili analizirani s programskim orodjem za statistično obdelavo podatkov IBM SPSS, verzija 23, in s programskim orodjem za modeliranje strukturnih enačb IBM SPSS AMOS, verzija 21. Ugotovitve: V kvalitativni raziskavi v letu 2013 smo ugotovili, da so zavezanci k implementaciji načrta integritete pristopali različno, z večjo ali manjšo podporo vodstva, kot tudi, da vsi zavezanci načrta integritete niso sprejeli oziroma izdelali v okviru zakonsko določenega roka, zato smo v sklopu kvantitativnega proučevanja v letu 2018 raziskavo v določenem obsegu ponovili. Ugotovili smo, da integriteta organizacije ni bila povezana z razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete in da so od demografskih podatkov z razlogi povezane starost, delovna doba in raven organizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prikaže pomembnost integritete organizacij oziroma integritete institucij javnega sektorja, pri čemer ima z vidika zastavljenih raziskovalnih vprašanj in postavljenih hipotez načrt integritete ravno tako pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj smo v sklopu znanstvenega raziskovanja prvi prišli do rezultatov in ugotovitev o vplivu integritete organizacije in ravni organizacije na pravočasnost sprejetja načrtov integritete oziroma njegove implementacije v Sloveniji.
Ključne besede: integriteta, integriteta organizacije, načrt integritete, javni sektor, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (404,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vloga javnega sektorja v gospodarstvu skozi čas: primerjalna analiza med državami članicami EU, Veliko Britanijo in ZDATjaša Koisek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira razvoj in vlogo javnega sektorja v gospodarstvu v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo se osredotoča na vlogo javnega sektorja v gospodarstvu in na primerjalno analizo med državami članicami EU, Veliko Britanijo oziroma Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike. Cilj raziskave je pregledati napredek javnega sektorja ter njegov vpliv na gospodarsko rast, razvoj in stabilnost. Raziskava temelji na analizi sekundarnih virov, vključno z znanstveno literaturo, statističnimi podatki in poročili relevantnih institucij.
V teoretičnem delu naloga obravnava definicijo javnega sektorja, njegov pomen, strukturo, zgodovino in teoretične perspektive o njegovi vlogi. V empiričnem delu pa naloga analizira različne kazalnike, ki merijo lastnosti in učinkovitost javnega sektorja. Empirični del vsebuje analizo različnih spremenljivk oziroma kazalcev lastnosti javnega sektorja, kot so delež sektorja države v BDP, dolg sektorja države, zaposlenost v javnem sektorju ter javnofinančni primanjkljaj in izdatki za izbrana leta v obdobju od 2000 do 2023.
V nalogi primerjamo javne sektorje različnih držav ter se osredotočamo na njihove razlike in podobnosti. Zlasti preučujemo, kako je javni sektor v obravnavanem obdobju vplival na gospodarsko uspešnost, stabilnost in odzivanje na gospodarske krize ter druge večje izzive. Na podlagi ugotovitev diplomsko delo prikazuje, kateri ključni dejavniki vplivajo na uspešnost in učinkovitost javnega sektorja v različnih državah.
Ključne besede: javni sektor, gospodarstvo, primerjalna analiza, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,12 MB) |
