| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 538
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza delovnih procesov v finančno-računovodski službi Študentskih domov Univerze v Mariboru
Maja Petek, 2021, magistrsko delo

Opis: Javni zavodi so posebne vrste organizacij in sodijo med proračunske uporabnike državnega in občinskih proračunov, njihova ustanovitev, delovanje, nadzor in prenehanje je opredeljeno z Zakonom o zavodih. V prvem delu magistrskega dela so teoretično proučeni javni zavodi in aktivnosti, povezane z njihovimi delovanji, v drugem delu magistrskega dela pa so proučeni in analizirani izbrani delovni procesi in naloge finančno-računovodske službe Študentskih domov Univerze v Mariboru, podane ugotovitve o racionalni in optimalni organiziranosti delovnih procesov in podani predlogi za morebitne izboljšave na posameznih področjih delovnih procesov. Dobra organiziranost delovnih procesov in razporeditev nalog, ki se opravljajo v finančno-računovodski službi, ter znanje, ki ga imajo zaposleni, je ključnega pomena za učinkovito in uspešno delo v računovodstvu, dodano vrednost pa povečujejo še dobri sodobni informacijski sistemi. V današnjem sodobnem razvitem poslovnem svetu ima najpomembnejšo vlogo informacijska tehnologija, brez katere si poslovanja in vodenja organizacij ni več mogoče zamisliti, prav tako pa je izrednega pomena v računovodski službi. Dober informacijski sistem računovodstvu nudi zadostno podporo, da lahko v vsakem trenutku na preprost in hiter način dostopajo do vseh potrebnih podatkov na enem mestu, jih razvrščajo, premeščajo in tako vsem uporabnikom zagotavljajo kakovostne informacije, ki so potrebne za vodenje in odločanje na vseh ravneh. Ti tehnološko razviti programi omogočajo, da lahko računovodje zmanjšajo obseg dela, ki ga je bilo do zdaj treba opraviti ročno, posledično pa skrajšajo čas, ki je bil potreben za opravljanje posameznih nalog, zmanjšajo porabo pisarniškega materiala ter, kar je najpomembneje, zmanjšujejo tveganja napak, ki se lahko pojavijo pri ročnih vnosih v evidence.
Ključne besede: javni zavod, proračunski uporabnik, računovodstvo javnega zavoda, delovni procesi, organiziranost
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 182; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

2.
Vpliv prevoza na delo na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Ivana Tušek, 2021, magistrsko delo

Opis: Ritem življenja je danes zelo hiter in vsaka prosta minuta, ura pomeni zelo veliko. V Sloveniji imamo srečo, da je država majhna in so vsa mesta relativno blizu, ampak še vedno nam ura vožnje do službe pomeni ogromno. Ravno zaradi tega, ker je Slovenija majhna in smo, če ni gneče na cesti, v namembnem kraju dokaj hitro, nam je zelo pomembno, da je delovno mestu kar se da blizu doma. Ni pa vedno tako in veliko ljudi se v službo vozi v sosednji kraj ali pa v prestolnico, v Ljubljano. Zanima nas, kako ljudje, ki so redno zaposleni, hodijo v službo: ali se veliko poslužujejo javnega prevoza ali se raje vozijo z osebnim avtomobilom. Poleg tega nas zanima, koliko jim je pomemben prosti čas in čas, ki ga preživijo z družino ter najbližjimi. V raziskovalnem delu smo analizirali podatke, zbrane z anketo. Ciljnih skupin nismo imeli, želeli smo čim večji vzorec. Pri nas je javni prevoz slabo organiziran, povezave in vozni redi so slabi, vlaki niso zelo hitri, poleg tega ni velike razlike v porabi denarja, če se v službo peljemo z osebnim avtomobilom. Pri osebnih avtomobilih pa nastane problem parkirnih mest. Nima vsako podjetje dovolj parkirišča za vse zaposlene, zato se določeni vozijo v službo skupaj ali pa grejo prej od doma, da najdejo brezplačno parkirišče. Veliko ljudi ima fokus na karieri in ugledu, ampak poleg tega jim ogromno pomeni tudi prosti čas, ki ga preživijo sami ali pa s svojo družino, zato se za prevoz na delo odločajo za tisti transport, ki je najhitrejši in tudi najcenejši.
Ključne besede: javni prevoz, družina, prosti čas, zaposleni, delovni čas
Objavljeno: 02.04.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

3.
Prekrškovne sankcije na področju revidiranja
Tinkara Iza Krabonja, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar nosi naslov Prekrškovne sankcije na področju revidiranja. Zajema pojme prekršek, sankcija ter revidiranje. Vsak pojem je opisan posebej. Prvi cilj diplomskega seminarja je bil spoznati vrste in višino sankcij na področju revidiranja. Podatki so bili zbrani iz Zakona o revidiranju. Drugi zadani cilj pa je bil spoznati vrste prekrškov na področju revidiranja. Cilj je bil dosežen s pomočjo podatkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Tretji cilj je bil raziskati nadzor, kdo ga izvaja, postopke in njegov potek ter kako se nadzira nadzor. Dosežen je bil z raziskavo Agencije in strokovne zbirke dr. Koletnika. Zastavljene so bile tri hipoteze. Prva hipoteza pravi, da se je s sprejetjem ZRev-2A povečalo število kršitev, ki so opredeljene kot prekrški. Druga hipoteza trdi, da se več prekrškov nanaša na revidiranje subjektov javnega interesa kot pri drugih zavezancih. Tretja hipoteza je, da agencija vsako leto izda manj upravnih aktov nadziranim osebam. Za potrditev hipotez je bilo potrebno primerjati letna poročila Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Predstavljeni podatki v diplomskem seminarju, s katerimi so bili doseženi cilji in dokazane hipoteze, so zbrani iz Zakona o revidiranju, Zakona o prekrških, letnih poročil Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, prav tako iz Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Kazenskega zakonika in drugih virov ter literature.
Ključne besede: Revidiranje, prekršek, sankcija, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Objavljeno: 22.03.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (510,28 KB)

4.
PROCESNE IN INŠTITUCIONALNE POSEBNOSTI RAZVOJNEGA PLANIRANJA V JAVNEM ZAVODU
Mojca Celec, 2012, magistrsko delo

Opis: Organizacije dandanes še vedno posvečajo premalo pozornosti planiranju svojega razvoja. Večina njih planira razvoj novega izdelka ali novega oddelka a planiranje razvoja še vedno ostaja zapostavljeno. Še posebej zanemarjajo planiranje razvoja zavodi, ki so ustanovljeni s strani države in njihov cilj ni ustvarjanje dobička. Ti dve dejstvi jim dajeta finančno udobje, kar vodje izkoristijo v svoj prid in se udobno namestijo na svoje položaje. Ne namenjajo pozornosti razvoju in tako večina zavodov skozi mnogo let stagnira na ustanovitveni ravni. S tem škodujejo sebi in družbi. V današnjih turbolentnih časih in strogo kapitalistični družbi, neaktivne organizacije ne preživijo. Uspejo samo dinamične organizacije, medtem ko neaktivne organizacije propadajo. Potrebno je aktivno poslovanje in razvojno planiranje vseh organizacij, prav tako tudi zavodov. V teoretičnem delu naloge smo raziskovali vse vidike razvojnega planiranja. Primerjali smo različne modele strateškega in integralnega managamenta in ugotavljali primernost le teh za planiranje razvoja zavodov. Prav tako smo proučevali obliko organizacije javni zavod, ki je predmet naše raziskave. V praktičnem delu smo planirali razvoj javnega zavoda Skupnost zdravstvenih zavodov Murska Sobota (v nadaljevanju SZZ MS) in sicer na ravni politike podjetja in na ravni strateškega managementa. Za raziskavo planiranja razvoja zavoda smo med proučevanimi modeli izbrali MER-ov model integralnega managementa. Ugotovili smo, da gre za model, ki je primerno kompleksen ter za uporabo zelo praktičen in med ostalimi modeli tudi najprimernejši model za planiranje razvoja v javnih zavodih. S pomočjo MER-ovega modela smo v magistrski nalogi planirali razvoj zavoda na ravni politike podjetja in sicer za 5 letno plansko obdobje. V okviru politike podjetja smo razvojno planirali vizijo, poslanstvo, smotre in temeljne cilje zavoda. Prav tako smo za plansko obdobje petih let v okviru MER-ovega modela planirali razvojne strategije te strategije ovrednotili ter na koncu izdelali program razvoja zavoda SZZ MS.
Ključne besede: vrsta organizacije, javni zavod, MER-ov model integralnega managementa planiranje razvoja, politika podjetja, razvojna vizija, strategije, razvojne možnosti, ekonomsko vrednotenje strategij, programiranje razvoja.
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 125; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
Prevlada drugega javnega interesa po Direktivi o habitatih (člen 6/4) in izpolnjevanje pogojev po Okvirni direktivi o vodah (člen 4/7)
Mateja Madon, 2020, diplomsko delo

Opis: Država zaradi velike porabe energije načrtuje izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri, ki je zadnja prostotekoča reka v Sloveniji, čeprav projekt zadnja leta, zaradi močnih uporov aktivistov, stagnira. Hidroelektrarne bi naj kot drug javni interes nadvladale nad javnim interesom ohranjanja narave po Direktivi o habitatih in bi zato bila mogoča umestitev v zavarovano območje (Natura 2000). V delu sem opisala splošne pogoje in izjeme iz člena 4/7 Okvirne direktive o vodah, ki jih je prav tako potrebno upoštevati pri planiranju objektov. Prav tako sem opisala in primerjala postopek celovite presoje vplivov na okolje in postopek presoje vplivov na okolje ter postopek prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. Prvo poglavje zajema kratek uvod in opis vsebine diplomskega dela. V drugem poglavju je obravnavan pojem prevladujoč javni interes nad javnim interesom ohranjanja narave, vse pa je podkrepljeno s pregledom Direktive o habitatih, predvsem člena 6/4, in prakso Sodišča Evropske unije. V tretjem poglavju so predstavljeni splošni pogoji po Okvirni direktivi o vodah in izjeme od teh pogojev, ki prav tako morajo biti izpolnjeni, če želi investitor projekta uveljaviti prevladujoč javni interes. Četrto poglavje vsebuje podroben opis postopka CPVO in postopka PVO ter postopek prevlade drugega javnega interesa v povezavi z njima.
Ključne besede: Direktiva o habitatih, Okvirna direktiva o vodah, javni interes, prevladujoč javni interes, postopek celovite presoje vplivov na okolje, postopek presoje vplivov na okolje, postopek prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (238,47 KB)

6.
Razlike v bolniški odsotnosti med računovodji javnega in zasebnega sektorja
Biserka Lubej, 2020, magistrsko delo

Opis: Bolniška odsotnost je pomemben dejavnik, ki ga zaradi številnih negativnih posledic občutijo tako zaposleni kot tudi delodajalci. Vsak delodajalec lahko z različnimi ukrepi pripomore k manjši bolniški odsotnosti, popolnoma preprečiti pa tega ne more. Bolniška odsotnost je vsaka odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana, darovanje krvi ipd. Ne smemo pozabiti, da je pozornost potrebno posvetiti ne zgolj kurativnim, ampak tudi preventivnim ukrepom. Pričujoča magistrska naloga temelji na primerjavi bolniške odsotnosti v javnem in zasebnem sektorju. Namen naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali med računovodji prihaja do razlik z vidika bolniške odsotnosti. Za izvedbo raziskave je bilo pridobljenih 229 ustreznih anket s strani računovodij v Sloveniji. Ker so računovodje obremenjeni, posebej v času računovodskih poročil, smo v ta namen izdelali nezahteven anketni vprašalnik in tako prišli do odgovorov na naša vprašanja. Raziskava je temeljila na podatkih, ki smo ji zbrali s pomočjo spletnega vprašalnika. Za pregled vseh vprašanj iz anketnega vprašalnika smo uporabili frekvenčno analizo, oblikovali frekvenčne tabele, v katerih smo prikazali število in odstotek odgovorov, izračunali smo povprečje, standardni odklon in standardno napako aritmetične sredine. Pri preverjanju hipotez smo uporabili t-test in Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati raziskave so pokazali, da nismo uspeli dokazati razlik med bolniško odsotnostjo javnega in zasebnega sektorja na podlagi simptomov, zaradi katerih odhajajo oz. ne odhajajo v bolniški stalež. Čeprav je bilo nekoliko več odhodov v bolniško na podlagi simptomov v javnem sektorju, so bile zaznane razlike zelo majhne. V povprečju je več bolniških odsotnosti pri ženskah kot pri moških, ne glede na sektor v katerem delajo. Spol ima vpliv na bolniški stalež in uspelo nam je dokazati, da je več bolniško odsotnih žensk.
Ključne besede: Ključne besede, bolniška odsotnost, vzroki bolniške odsotnosti, zmanjšanje bolniških odsotnosti, računovodje, javni sektor, zasebni sektor.
Objavljeno: 15.12.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

7.
Zadovoljstvo žensk s kakovostjo zdravstvene obravnave na primarni ravni
Tjaša Pšeid, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena obravnava žensk na primarni ravni zahteva veliko veščin medicinske sestre in zdravnika. Še posebej so pomembne komunikacijske veščine, verbalne in neverbalne, s katerimi dosežemo zadovoljstvo pacientk pri zdravstveni obravnavi. Medicinska sestra lahko s svojo profesionalnostjo in individualnim ter celostnim pristopom pripomore h kakovostnejši obravnavi ter večjemu zadovoljstvu pacientk. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z metodo anketiranja. Anketa je vsebovala 22 vprašanj. Sodelovalo je 81 pacientk, ki so bile obravnavane v dispanzerju za ženske v okviru javne mreže ali zasebnih ginekoloških ambulant. Pridobljene podatke smo predstavili s pomočjo opisne in grafične statistike. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je višje zadovoljstvo pacientk, ki obiskujejo zasebne ginekološke ambulante. Pacientke zasebnih ginekoloških ambulant so prav tako bolj zadovoljne s kakovostjo zdravstvene obravnave s strani medicinskih sester. Zaradi dolgih čakalnih dob v izbrani ambulanti je bistven del žensk pripravljenih zamenjati dispanzer v okviru javne mreže ali zasebno ginekološko ambulanto. Diskusija in zaključek: Zadovoljstvo pacientov nam predstavlja ključen pomen pri dopolnjevanju in izboljšanju zdravstvene obravnave na primarni ravni. Komunikacija in medsebojni odnosi med zdravstvenim osebjem morajo biti profesionalni, da lahko zagotovimo čim višjo kakovost in posledično lahko pričakujemo visoko stopnjo zadovoljstva uporabnikov storitev.
Ključne besede: zadovoljstvo, dispanzer za ženske, kakovost, javni sektor, zasebni sektor.
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 124; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Komuniciranje z javnostmi v lokalnem okolju: študija primera javnega zavoda za turizem
Žiga Lah Koštomaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje z lokalnimi javnostmi bi morala biti poglavitna naloga vsakega podjetja ali institucije, ki se nahaja v lokalnem okolju. Za uspešno komunikacijo je treba najti komunikacijske kanale, ki dosegajo lokalne javnosti. V diplomskem delu smo se osredotočili na komuniciranje z lokalnimi javnostmi Javnega zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah. Analizirali smo pojavnosti v lokalnih medijih, vsebine in doseg na Facebooku ter Instagramu, opravili spletno anketo ter intervju s predstavnico institucije. S pomočjo raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da organizacija v lokalnem okolju najučinkoviteje komunicira na družbenem omrežju Facebook in da so v njihovem komuniciranju še možne izboljšave.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, mediji, družbena omrežja, Javni Zavod TŠM Šmarje pri Jelšah.
Objavljeno: 26.11.2020; Ogledov: 249; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

9.
Gospodarska rast in zadolženost držav
Samuel Plečko, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se je začelo pojavljati vse več indicev, da višina javnega dolga zavira gospodarsko rast držav, kar pomeni, da prekomerno zadolževanje lahko povzroča negativen učinek pri razvoju države. V delu diplomskega projekta preučujemo povezavo med javnim dolgom in gospodarsko rastjo ter gospodarsko rastjo na prebivalca v petih razvitih državah in v petih državah v razvoju. Sprva opredelimo klasično, keynesiansko, neoklasično in teorijo endogene gospodarske rasti ter opišemo njihove slabosti. Prav tako navajamo možne vplive javnega dolga na gospodarsko rast in opredelimo dejavnike, ki vplivajo na dolgoročno vzdržnost javnega dolga. Opravimo tudi pregled študij, ki raziskujejo učinke javnega dolga na gospodarsko rast. V našem delu smo ugotovili, da pri večini analiziranih držav obstaja statistično značilen vpliv javnega dolga na gospodarsko rast. Vendar pa sta tako moč učinka kot tudi dolžniška meja, ko se pojavi vpliv javnega dolga na gospodarsko rast, pri razvitih državah višja kot pri državah v razvoju.
Ključne besede: javni dolg, gospodarska rast, teorije gospodarske rasti
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 224; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

10.
Zadolženost japonskega gospodarstva
Betina Partl, 2020, diplomsko delo

Opis: Japonsko gospodarstvo spada med svetovne velesile, vendar pa je dežela vzhajajočega sonca zelo negotova glede svoje zadolženosti. Japonski javni dolg je dvakrat višji, kot pa znaša njen bruto domači proizvod na letni ravni. Glavno problematiko predstavljajo javnofinančni izdatki, ki so namenjeni za socialno varnost. Japonska je država z največjim deležem starejšega prebivalstva, ki vsako leto bolj bremeni državno blagajno. Japonska se sooča tudi s počasno rastjo bruto domačega proizvoda in z deflacijskimi tendencami. Rešitev za deflacijo oblasti vidijo v politiki kvantitativnega sproščanja. Zaradi vse višjih javnofinančnih izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva in nizko stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, ugotavljamo, da ob sedanji fiskalni politiki ostaja vprašanje vzdržnosti javnega dolga na Japonskem ključno. Pogoj za dolgoročno vzdržnost javnega dolga in nižje razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom je višja gospodarska aktivnost in še korenitejše strukturne reforme skupaj z ukrepi fiskalne konsolidacije.
Ključne besede: demografske spremembe, visok javni dolg, dolgoročna vzdržnost japonskega dolga.
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 164; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici