| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
KONCEPTUALNI VIDIKI PROJEKTA FAST ART KIOSQUE
Nika Dimc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Konceptualni vidiki projekta Fast Art Kiosque je zastavljeno tako, da obravnava teoretično ozadje izvajanja mladinske iniciative z nazivom Fast Art Kiosque, ki je bila v občini Slovenske Konjice realizirana v letih 2007, 2008 in 2009. Vsem tistim, še posebej pa mladinskim delavcem, ki se bodo v prihodnosti odločili izvesti podoben projekt lahko služi kot priročnik, saj je v njem omenjena tako praktična plat projekta opisana v fazah kot teoretični okviri v katere ga lahko uvrstimo. Poleg umetnostnozgodovinskih in estetskih vidikov velja posebej izpostaviti sociološko plat diplomskega dela, ki obravnava dolgoročne vplive na prebivalce mesta in življenjski utrip. Pri raziskovanju umetnostnozgodovinskega in estetskega vidika so bile uporabljene: deskriptivna, komparativna, metoda klasifikacije in metoda abstrakcije in konkretizacije, v proučevanju sociološke plati projekta pa metoda analize in sinteze.
Ključne besede: mladinska kultura, galerijski prostor, kiosk K67, javni prostor, aktivizem
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2062; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (29,48 MB)

2.
ČLOVEKOVA KOMUNIKACIJA Z MEDIJI ZUNAJ DOMA
Nina Buh, 2010, diplomsko delo

Opis: Družboslovne vede doslej še niso raziskale medijev zunaj doma z vidikov, ki bi presegali interese oglaševalcev. O njih so pisali in pišejo predvsem ekonomisti v oglaševalskih priročnikih, oglaševalci in medijski načrtovalci. V obdobju zasičenosti s temi mediji so na pobudo urbanistov nekaj členov vključili tudi v zakonodajo, ki ureja posege v okolje. Sociologi, psihologi in drugi družboslovci jim ne namenjajo posebne pozornosti, čeprav so v naših življenjih vedno bolj prisotni. Cilj je bil podrobneje opisati medije zunaj doma in najti tiste njihove značilnosti, ki jih uvrščajo v množične medije. Oglaševanje kot njihova primarna lastnost je definirano kot enosmerna, neosebna komunikacija, vendar človekovo zaznavanje okolice in njegova reakcija na oglaševanje v javnem prostoru omenjeno definicijo postavljajo pod vprašaj. Izbrala sem oglaševalske kampanje (Benetton, Kdo mi postavlja merila, Sun Mix) na medijih zunaj doma, ki so izzvale odziv javnosti in privedle do izrazitejšega artikuliranja odnosa do oglasov in oglaševanja. Upoštevana so stališča, objavljena tako v tiskanih medijih kot na internetnih forumih. Začetni del naloge je posvečen razvoju teh medijev in prednostim oziroma slabostim oglaševanja na njih, kakor so opisane v dostopni literaturi. Ugotovila sem, da so oglaševalci pripravljeni prestopiti marsikatero mejo, da bi pritegnili pozornost mimoidočega. Medijski načrtovalci vedo, kam medij z oglasom postaviti, da ga bo opazilo čim več ljudi, ekonomisti znajo s posebnimi metodami (OMEX) in orodji izračunati podatke o frekvenci in dosegu določenega oglasa na mediju zunaj doma. Čeprav bi naj bile lokacija postavitve, število ponovitev oglasa in vizualna podoba bistvene komponente pri pritegovanju človekove pozornosti, je običajno vsebina oglasa tista, ki doseže ta cilj.
Ključne besede: Množični mediji, mediji in oglaševanje zunaj doma, javni prostor, odziv javnosti, človekovo zaznavanje okolice.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1396; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

3.
OMREŽJE JAVNEGA ODPRTEGA PROSTORA IN DOSTOPNOST OBJEKTOV JAVNEGA ZNAČAJA: PRIMER PTUJA
Katja Pilinger, 2011, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo temelji na raziskavi omrežja javnega odprtega prostora mesta Ptuj in vpetosti objektov javnega značaja v to omrežje. Sprva smo povzeli že znana teoretična izhodišča. Nadalje smo zamejili območje obravnave, katerega smo nato analizirali. Z rezultati analiz smo prikazali dostopnost do posameznih odprtih površin ter iz odprtih površin do objektov. Iz rezultatov smo izbrali dva izstopajoča primera, za katera se je izkazalo, da dostopnost do njiju predstavlja problem, in za katera smo nato predlagali izboljšave.
Ključne besede: javni prostor, odprti prostor, javni objekti, dostopnost, Ptuj
Objavljeno: 14.09.2011; Ogledov: 1287; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (9,32 MB)

4.
5.
NOVA ARHITEKTURNA IKONA CELJA
Jasmina Kotnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko enega najpotencialnejših mestnih prostorov, a hkrati degradiranega zemljišča tik ob starem mestnem jedru in ga rešuje z zasnovo parterja in umestitvijo nove sodobne arhitekturne ikone kot simbiotske celote, ki bo zagotavljala povezovanje urbanih mestnih tkiv v logično soodvisno strukturo. Z novo predvidenim poslovno-stanovanjskim nebotičnikom smo želeli doseči nadstandardno bivanje, saj tovrstnih objektov Celju primanjkuje. Del programa smo nameniti javnosti, in sicer z mestno restavracijo na vrhu ter trgom v parterju. Hkrati želimo z umestitvijo podzemne garaže staro mestno jedro, ki je v neposredni bližini, razbremeniti motornih vozil, pri čemer bi se vloga motornega prometa znatno zmanjšala, pomen pešca pa bi se s tem izjemno zvišal, ter dopolnil težnjo k prehodnemu oz. pretočnemu značaju tega prostora. Z zasnovo odprtega parterja smo oblikovali javni prostor, ki spaja mestna tkiva, jih povezuje v urbane ambiente ter tvori novo mestno površino.
Ključne besede: nebotičnik, mestna dominanta, stanovanja, poslovni program, nadstandard, parter, spoj mestnih tkiv, prehodni javni prostor, steklena fasada
Objavljeno: 13.02.2014; Ogledov: 1114; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (256,24 MB)

6.
URBANISTIČNO-ARHITEKTURNA PRENOVA OBMOČJA P11-P2/1 IN DELA OBMOČJA P11-S15/1 NA PTUJU
Katja Pilinger, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavano degradirano območje na Ptuju, locirano na levem bregu reke Drave, nasproti starega mestnega jedra. Gre za lokacijo z zgodovinskim spominom sekundarnega urbanega centra. Dodatno vrednost predstavlja pogled na veduto starega mestnega jedra. Izhodišče projekta predstavlja povezava lokacije s starim mestnim jedrom, ki se izvede prek trga in steče prek reke. Povezavo med obema bregovoma predstavlja brod, zasnovan kot trg, postavljen na reko. Znotraj območja so umeščeni programi, ki omogočajo novo funkijo prostora - sekundarni urbani center. Programska reorganizacija, ki v prostor pripelje uporabnika, je ključ pri reševanju degradiranega prostora.
Ključne besede: brod, degradirano območje, javni prostor, prenova, Ptuj, reka
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 728; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (37,83 MB)

7.
NOVI GLAVNI ŽELEZNIŠKI TERMINAL V MARIBORU
Apollinariya Koprivnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja rešitev za novi železniški potniški terminal v Mariboru na lokaciji železniškega trikotnika, ki bi s svojo lego pomagal zagotoviti širjenje mesta na južnem bregu reke Drave, postal bi ne samo nova javna potniška povezava, ampak tudi središče druženja, dogajanja in križanja različnih mestnih dejavnosti. Tematika naloge se dotika tudi razvoja železnic na slovenskem ozemlju, zgodovinskega razvoja železniškega omrežja, razvoja mesta Maribor kot pomembnega tovornega in potniškega vozla na relaciji Dunaj - morsko pristanišče. Referenčni primeri iz evropskih mest podobne velikosti pomagajo sistematizirati in ugotoviti velikost, program in funkcionalnost železniških postaj. Novo območje za železniško postajo je bilo izbrano z namenom povezati dva bregova mesta Maribor, razširiti in sprožiti razvoj degradiranih oziroma zapuščenih zemljišč, predlagati novo prometno povezavo in pridobiti dogajanje v stanovanjskih soseskah na robu centra mesta. Novi terminal bi imel dodatni javni program, ki naj bi funkcioniral tako skupaj s postajo kot tudi ločeno in bi imel velik pomen za občino, stanovalce in obiskovalce mesta. Velik park je zasnovan nivojsko in namenjen javnemu dostopu. Tudi postaja je zasnovana v nivojih, ki pomagajo k lažji dostopnosti do železniških tirov, povezavi med soseskami in udobni prometni povezavi. Magistrska naloga obravnava tudi obstoječo železniško postajo v mestu Maribor in predlaga idejo za spremembo njene namembnosti.
Ključne besede: železniška postaja, železnica, potniški terminal, Maribor, javni prostor, železniški trikotnik
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 973; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (49,89 MB)

8.
MUZEJ TEHNIKE IN INDUSTRIJE MARIBOR
Polonca Fajfar, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja rešitev za ureditev območja železniških delavnic - nove remize na Studencih. Hkrati podaja tudi urbanistično rešitev, saj je sedaj območje v večini zapuščeno, nekaj le-tega pa je namenjenega industriji. S pomočjo analiz smo poskušali prostoru dati dodaten program, ki bi v okolje privabljal vsakodnevne obiskovalce in s tem pridobil nekdanjo prepoznavnost, živahnost in namen. Tematika naloge se dotika celotne zgodovine Maribora in ravno iz tega izhaja program novega objekta, ki je lociran na lokaciji nove remize. Ker smo hoteli nekdaj uspešno zgodbo samo nadaljevati, se novi objekt priključi delu že obstoječe hale. Območje smo povezali tudi čez železnico vse do Železniške postaje in puščamo možnost širjenja z nadhodom skorajda vse do Študenske brvi. Projekt je zasnovan tako, da lokaciji odvzame le nekvalitete, doda pa ji novo vizijo, nov program in spet nekdanjo pomembnost lokacije.
Ključne besede: muzej, Maribor, industrija, tehnika, železnica, delavska kolonija, remiza, javni prostor, javni program, peš most, nadhod
Objavljeno: 16.06.2015; Ogledov: 868; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (198,12 MB)

9.
Vidiki socialne trajnosti v urejanju in prenovi stanovanjskih sosesk
Vanja Skalicky, Metka Sitar, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Poglavje izpostavlja nekatere vidike socialne trajnosti v urejanju in prenovi stanovanjskih sosesk, ki so bile v Sloveniji praviloma osedotočene na gradnjo večstanovanjskih objektov in objektov z javno vsebino ter odprtih površin oz. površin namenjenih mirujočemu prometu. Kot fenomen predstavljamo značilne vplive skandinavskih modelov, zlasti švedskih, ki so korenito spremenili urbanistično in arhitekturno prakso v Sloveniji in jo obravnavamo iz zgodovinske vidika s poudarkom na organizaciji in načrtovanju povojne izgradnje stanovanjskih sosesk v Mariboru. Sodobne metode urbane prenove kot odločilni dejavnik izpostavljajo nove pristope v načrtovanju odprtega prostora za dvig kakovosti urbanega okolja in s tem kakovosti bivanja na splošno.
Ključne besede: socialna trajnostnost, kakovost bivanja, stanovanjska soseska, odprt javni prostor, prenova, Maribor
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 534; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (98,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
REVITALIZACIJA OBMOČJA MED RIBIŠKO IN PRISTANIŠKO ULICO V MARIBORU
Enej Verlič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko potencialnih nezazidanih in degradiranih površin v ožjem središču mesta Maribor in ga rešuje s ciljem umeščanja novih programov, povezovanja urbanih mestnih tkiv ter odpiranjem novih povezav, ki bodo privlačne za uporabnike mestnega prostora.
Ključne besede: arhitektura, revitalizacija, oživitev, večstanovanjska gradnja, stanovanja, javni prostor
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 574; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (35,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici