| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza dostopnosti infrastrukture avtobusnih postajališč za slepe in slabovidne osebe v Mariboru
Kaja Počivavšek, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana analiza dostopnosti in opremljenosti avtobusnih postajališč v Mariboru. Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko na področju dostopnosti javnega potniškega prometa za slepe in slabovidne osebe iz vidika primerne opremljenosti in samega dostopa do avtobusnih postajališč. V delu smo analizirali 442 postajališč ter jih na podlagi lestvice ocenili od nič-ni urejeno do pet-odlično urejeno. Izvedeno je bilo terensko delo in ugotovili smo, da so postajališča v Mariboru pomanjkljivo opremljena z talnim taktilnim sistemom vodenja za slepe in slabovidne kar posledično zmanjšuje uporabnost javnega potniškega prometa za to ranljivo skupino ljudi. Rezultati kažejo pomanjkanje opremljenosti postajališč, podani so predlogi za izboljšanje na primerih dobre prakse v drugih mestih v tujini.
Ključne besede: dostopnost, avtobusna postajališča, slepi in slabovidni, taktilne oznake, javni potniški promet
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

2.
Učinkovitost in uporabnost mobilne aplikacije Marprom Shop in primerjava z mobilno aplikacijo Urbana
Anja Petar, 2025, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava mobilne aplikacije pametnih mest s poudarkom na sistemih za javni potniški promet v Mestni občini Maribor in Mestni občini Ljubljana. Namen raziskave je predstaviti sistem javnega prevoza podjetja Marprom in mobilno aplikacijo Marprom Shop ter ju primerjati z mobilno aplikacijo Urbana, ki deluje v Ljubljani. V delu smo analizirali razlike med obema sistemoma in opredelimo ključne funkcionalnosti, ki jih uporabniki pričakujejo od tovrstnih aplikacij. Izvedli smo anketo med uporabniki aplikacije Marprom Shop in na podlagi pridobljenih odgovorov ocenili uporabnost, učinkovitost ter zadovoljstvo z aplikacijo. Ugotovili smo, da ponuja aplikacija Marprom Shop manj funkcionalnosti v primerjavi z Urbano, predvsem v združevanju funkcionalnosti, ki jih mesto ponuja. Prav tako uporabniki pogrešajo dodatne možnosti znotraj aplikacije. Rezultati kažejo, da mobilna aplikacija Marprom Shop služi svojemu prvotnemu namenu, kljub temu obstaja želja po nadgradnji sistema in boljši uporabniški izkušnji. Delo ponuja predloge za izboljšanje mobilne aplikacije Marprom Shop, s čimer bi se približala standardom sodobnih pametnih mest.
Ključne besede: javni potniški promet, sistem pametnih mest, mobilna aplikacija, integriran javni potniški promet
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

3.
4.
Uporaba geografskih informacijskih sistemov (GIS) pri načrtovanju poti javnega potniškega prometa na primeru Dunaja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Marko Stojanovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Tako posamezniki kot tudi podjetja vsakodnevno uporabljajo računalniško programsko opremo za načrtovanje poti, bodisi za transport materiala ali pa za potovanje ljudi. V diplomski nalogi smo se vprašali, kako uporabna je lahko programska oprema ArcGIS for Desktop na primeru modela transportne mreže za območje Dunaja. Ob računalniškem delu smo se tudi osebno odpravili na Dunaj in izmerili čas vožnje z JPP za vnaprej določene poti. Po primerjanju izmerjenih podatkov z rezultati računalniškega modela smo ugotovili, da naš model ni tako natančen, kot bi si želeli, vendar smo prišli do spoznanj, zakaj je tako in kako bi model lahko izboljšali.
Ključne besede: geografski informacijski sistemi, ArcGIS for Desktop, javni potniški promet (JPP), Google Maps, Dunaj
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 526; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (8,55 MB)

5.
6.
Mariborska mestna železnica in vpliv na trajnostno mobilnost
Aljaž Sumper, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali smiselnost uvedbe mestne železnice na mariborsko območje. Število avtomobilov na cestah raste, medtem pa se je v zadnjih desetletjih uporaba javnega potniškega prometa izrazito zmanjšala. Posledično se je zato povečala stopnja onesnaženosti in poslabšala mobilnost, predvsem v urbanih območjih. Večja stopnja onesnaženja ima negativne posledice za človekovo zdravje, večja stopnja avtomobilov pa povzroča zastoje in posledično podaljšuje čas potovanja. Ugotovili smo, da je zrak na mariborskem območju onesnažen precej bolj kot v kakšnih drugih evropskih mestih, tudi večjih, hkrati pa se je število vozil na tem območju v primerjavi s prejšnjim desetletjem povečalo. V diplomskem delu smo zato podali naš predlog mestne železnice na mariborskem območju in s pomočjo ankete ugotovili, da bi večina anketirancev podprla naš predlog, saj jih je večina označila, da bi mestno železnico uporabljala, prav tako se večini zdi njena uvedba smiselna.
Ključne besede: mestna železnica, trajnostna mobilnost, Maribor, javni potniški promet, vlak.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 1059; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (6,46 MB)

7.
Analiza učinkov uvedbe integrirane vozovnice z vidika izvajalca avtobusnega javnega potniškega prometa
Mihaly Šamu, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava analizo enotnih integriranih vozovnic v javnem potniškem prometu z vidika izvajalca javno potniškega prometa. V diplomskem delu je predstavljen zakon o prevozih v cestnem prometu, opis definicije javnega potniškega prometa, povzetek zgodovinskega razvoja potniškega prometa in plačilnega sistema, kaj je IJPP vozovnica, prednosti in slabosti integriranega sistema in primer tega s tujine. V zadnjem delu pa je analiza anketnega vprašalnika, kateri je zasnovan na podatkih enega od prevoznikov JPP in je podal pozitivne ocene uporabnikov IJPP vozovnice. Prikazani so celotni rezultati vprašalnika, ki vsebujejo nekatere pričakovane in nepričakovane odgovore, po katerih so vidni rezultati zadovoljstva uporabnikov IJPP vozovnic. Niso zadovoljni le s samo vozovnico, vendar tudi s kakovostnim prevozom in pomočjo osebja ob izgubi ali kraji vozovnice. Presenetljivi so rezultati tudi zaradi tega, ker je bilo zelo malo negativnih odgovorov na posamezna vprašanja, kar se še, glede na pretekla leta ni naredilo.
Ključne besede: Prometno inženirstvo, javni potniški promet, integrirana vozovnica, avtobus, ZPCP-2
Objavljeno v DKUM: 13.09.2018; Ogledov: 1379; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

8.
Optimiranje linij mestnega avtobusnega prevoza v Mariboru na podlagi koncepta lepljenja tras
Benjamin Pivec, 2018, magistrsko delo

Opis: Motivacija potnikov, da bi uporabljali javni prevoz, je v veliki meri odvisna od njegove učinkovitosti, ki se kaže predvsem v tem, da sta čas čakanja na postajališču in čas vožnje čim krajša. Seveda obstajajo še drugi dejavniki, kot so cena, varnost, odnos osebja itd. Za zagotavljanje visoke ravni storitev na področju prevoza potnikov moramo imeti tudi zelo učinkovit sistem javnega mestnega prevoza potnikov. Tega zagotavljamo s sodobnim voznim parkom, optimalno postavitvijo postajališč, ki pa so pogojena z optimalno mrežo linij. V magistrskem delu smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na povpraševanje po javnem mestnem potniškem prometu v mestu Maribor, in njihov vpliv na načrtovanje linij. Bolj podrobno smo predstavili klasifikacijo linij glede na mestno središče in njihov pomen ter vpliv na delovanje javnega mestnega potniškega prometa. Za lažje razumevanje potovalnih navad prebivalcev mesta Maribor in načrtovanje linij smo podrobno predstavili potovalne matrike za vse mestne četrti in krajevne skupnosti, ki spadajo v Mestno občino Maribor. Na podlagi analize potovalnih matrik in obstoječega voznega reda je bilo ugotovljeno, da imajo določene krajevne skupnosti in mestne četrti med seboj slabe avtobusne povezave oziroma te sploh ne obstajajo. Za izboljšanje ponudbe javnega prevoza potnikov v mestu Maribor smo na podlagi koncepta lepljenja linij predlagali spremembo tras avtobusnih linij številka 7 in 21.
Ključne besede: javni mestni potniški promet, mreža linij, potovalne matrike, trasa linije, vozni red
Objavljeno v DKUM: 29.08.2018; Ogledov: 1438; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

9.
Trajnostna mobilnost v občini polzela
Laura Skornšek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Veliko mest se sooča z negativnimi vplivi, ki jih povzroča cestni promet. Prebivalci mest se srečujejo z negativnimi stranskimi učinki: nesreče, prometni zastoji, povečan hrup, prevelika koncentracija izpušnih plinov. Zato slovenska in evropska mesta v današnjem času dajejo velik poudarek pojmu trajnostna mobilnost. Cilj trajnostne mobilnosti je spodbujati ljudi k uporabi bolj trajnostnih načinov prevoza (javni potniški promet, kolo, hoja), zmanjšati onesnaženost okolja ter izboljšati zdravje ljudi. V magistrskem delu predstavljamo trajnostno mobilnost v občini Polzela. Ker je pojem trajnostna mobilnost zelo širok, smo se v magistrskem delu v raziskovalnem delu osredotočili na javni potniški promet. V raziskovalnem delu se nismo osredotočili na celotno območje občine Polzela, ampak smo se usmerili na naselja, ki spadajo pod občino Polzela: Podvin pri Polzeli, Dobrič, Andraž nad Polzelo ter Založe. Znotraj raziskovalnega dela smo anketirali prebivalce naselij Podvin pri Polzeli, Dobrič, Andraž nad Polzelo ter Založe o njihovi mobilnosti do centra Polzele. Na podlagi tega smo predlagali rešitev, ki bi izboljšala mobilnost prebivalcev naselij Podvin pri Polzeli, Dobrič, Andraž nad Polzelo ter Založe do centra Polzele.
Ključne besede: občina Polzela, javni potniški promet, anketiranje, trajnostna mobilnost
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1493; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

10.
Socialna sestava uporabnikov mestnega avtobusnega prometa v Mariboru
Vladimir Drozg, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je prikazana socialna sestava potnikov na mestnem avtobusnem prometu v Mariboru. Podatki so zbrani z opazovanjem (27.078 oseb) ter anketiranjem 532 potnikov, pri katerih smo povpraševali po starosti, izobrazbo, materialnem položaju, ekonomskem statusu ter nekaterih potovalnih navadah. Ugotovljeno je, da lahko večino uporabnikov avtobusnega prevoza razvrstimo v tri socialne skupine: upokojene ženske, dijaki in študentje ter zaposlene ženske in moški srednjih let z nižjimi in srednjimi prejemki in srednješolsko izobrazbo (pripadniki srednjega sloja).
Ključne besede: socialna geografija, socialne skupine, mobilnost, javni avtobusni promet, Maribor
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1362; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (286,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici