| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Postopek posodobitve kmetije s pomočjo nepovratnih sredstev iz javnega razpisa
Tea Baklan, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu smo se osredotočali na prikaz in izvedbo praktičnega primera posodobitve kmetije skozi nepovratna sredstva iz javnega razpisa za podporo naložbam v kmetijska gospodarstva. Prav tako pa smo želeli ugotoviti, ali je za uspešno kandidaturo potrebna pomoč strokovnjakov. V prvem delu smo na kratko predstavili slovenski Program razvoja podeželja 2014–2020 ter ukrepe, ki se v sklopu le-tega izvajajo. Nato smo opisali postopek pridobitve nepovratnih sredstev. Tega smo izdelali na podlagi naložbe kmetije v izgradnjo dvorišča, krmilnice, silosa in novega hleva za prosto rejo krav molznic z novim molznim strojem ter ostalo opremo. Začeli smo z opisom priprave vloge ter njene obravnave, nadaljevali pa s prošnjami za spremembe in z vlaganjem zahtevkov za izplačilo sredstev. Znotraj vloge smo izdelali poslovni načrt kmetije. Ta zajema opis kmetije in naložbe, analizo trga in dejavnosti, pregled konkurence in trženja ter izdelavo finančne analize vpliva naložbe. Analizo smo izdelali s pomočjo statističnih podatkov. Z rezultati iz bilance stanja in uspeha, ekonomskega toka ter finančnih kazalnikov, kot so neto sedanja vrednost naložbe, interna stopnja donosnosti ter ekonomski učinek javnih sredstev, smo predstavili smiselnost naložbe. Na koncu smo na primeru kmetije opisali obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev. Na podlagi izračunanih kazalnikov iz finančne analize smo prišli do ugotovitve, da se naložba kmetije splača. Prav tako pa, da je zanjo najverjetneje potrebna pomoč poslovnih svetovalcev oziroma drugih oseb, ki so kvalificirane za izdelavo vlog in zahtevkov za javne razpise. Vidimo, da njihova pomoč zniža možnost za napake pri izdelavi vloge za pridobivanje nepovratnih sredstev, hkrati pa zviša možnost za končni uspeh kandidature kmetije na razpisu.
Ključne besede: Program razvoja podeželja 2014–2020, poslovni načrt, finančna analiza, javni razpis, posodobitev kmetije
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Primerjava ustanovitvenih aktov in vzgojno-izobraževalnih programov glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje
Manca Raušl, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Izvajanje javnega glasbenega šolstva v Sloveniji sega v leto 1816, ko je bila na naših tleh ustanovljena prva javna glasbena šola. V letu 2016 je javno glasbeno šolstvo v Sloveniji obeležilo svojo 200. obletnico. V Republiki Sloveniji danes deluje 67 glasbenih šol, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe na področju glasbe in plesa. Glasbene šole v Republiki Sloveniji se ustanovijo z namenom izvajanja dejavnosti javne službe na področju kulture, vzgoje in izobraževanja. Javna glasbena šola je zavod, ki ga ustanovi občina ustanoviteljica z odlokom o ustanovitvi. Pravna podlaga za sprejem takšnega akta je statut občine ustanoviteljice, Zakon o zavodih, Zakon o organizaciji vzgoje in izobraževanja, Zakon o glasbenih šolah ter Zakon o lokalni samoupravi. Določba 6. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja navaja, da so izvajalci osnovnega glasbenega šolstva javne glasbene šole in zasebniki. V skladu z 44. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se javna glasbena šola lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega in pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega mora biti vsaj polovica vpisanih na orkestrskih inštrumentih. V skladu z določili 7. člena Zakona o zavodih, se zavod lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji. Zavod se v skladu z 9. členom Zakona o zavodih ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme ustanovitelj , 8. člen Zakona o zavodih pa zajema določila o sestavinah akta o ustanovitvi zavoda. V diplomskem delu so analizirani akti o ustanovitvah glasbenih šol Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice in Nazarje. Prav tako so analizirani vzgojno-izobraževalni programi teh šol. Glavna vira na področju urejanja vzgojno-izobraževalnih programov pri nas sta Zakon o glasbenih šolah ter predmetniki za vzgojno-izobraževalne programe predšolske glasbene vzgoje, glasbene pripravnice, glasbe, plesne pripravnice in plesa, sprejetih s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Ključne besede: glasbena šola, javni zavod, javna služba, odlok o ustanovitvi, občina ustanoviteljica, vzgojno-izobraževalni program
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 452; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (420,62 KB)

3.
OBČINSKI PROGRAM ŠPORTA V MESTNI OBČINI KRANJ
Marko Prezelj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem teoretično preučil pravne akte, ki zavezujejo in podajajo smernice lokalni skupnosti, na podlagi katerih pripravijo občinski program športa. Občinski program športa v Mestni občini Kranj tako obsega dva ključna akta (Letni program športa za leto 2016 (Katalog informacij javnega značaja MOK, 12. seja sveta MOK, št. 900-168/2015-1-(52/04) z dne 16. 12. 2015) in Pravilnik o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 22/15)), skozi katera občina uresničuje javni interes in razvoj športne dejavnosti. Mestna občina Kranj je pri pripravi aktov s svoje pristojnosti samostojna, ampak mora upoštevati zakone, v tem primeru Zakon o športu /ZSpo/ (Uradni list RS, št. 22/98,), smernice nacionalnih aktov (Nacionalni program športa 2014–2023 /ReNPŠ14-23/ (Uradni list RS, št. 26/14) in Izvedbeni načrt nacionalnega programa športa 2014–2023 (Sklep vlade RS, št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 8. 2014)). Društva oziroma izvajalci letnega programa športa so temeljni nosilci športne dejavnosti in so zavezani za izpeljavo športnih programov, sofinanciranih iz javnih sredstev. MOK kot lokalna skupnost bi morala poskrbeti za vse občane in v svojem proračunu zagotoviti finančna sredstva za sofinanciranje programov športa za vse starostne kategorije ter si prizadevati, da bi bil šport dostopen vsem njenim prebivalcem. MOK kot lastnica športnih objektov in površin mora zagotoviti uporabo le-teh vsem svojim občanom po dostopni ceni. Javni objekti in površine so občinska last, kar pomeni, da so namenjeni izvajanju javnega interesa in zato morajo biti dostopni vsem izvajalcem letnega programa športa pod enakimi pogoji ter jim zagotoviti ustrezno vzdrževane in varne objekte in površine. MOK lahko razvoj športne dejavnosti izboljša predvsem z višjimi finančnimi sredstvi iz proračuna, pravili in kriteriji za sofinanciranje programov športa, ki bi vzpostavili konkurenco med izvajalci ter posledično izboljšali njihovo kvalitetno in strokovno delo. Športni objekti in površine so v MOK dobro zasnovane, ampak večina od njih je že zastarelih, zato je nujno potrebno, da se v dolgoročni plan vključi njihova izgradnja in obnova, ker je ustrezna in dobra športna infrastruktura temelj uspešnega razvoja športne dejavnosti.
Ključne besede: javni interes v športu, občinski program športa, Mestna občina Kranj, letni program športa, Pravilnik o sofinanciranju programov športa, društva, Nacionalni program športa 2014–2023, Zakon o športu.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 713; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (591,49 KB)

4.
URESNIČEVANJE JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO V MESTNI OBČINI CELJE
Rok Oprešnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Mestna občina Celje je pristojna za urejanje zadev na področju kulture, ki so v javnem interesu, vključno z varovanjem kulturne dediščine, zagotavljanje stabilnih pogojev za ustvarjanje, distribucijo in dostopnost kulturnih dobrin itd. Normativna ureditev kulture ne ovira, temveč spodbuja občine, da samostojno urejajo zadeve na področju kulture na podlagi strateških dokumentov. Mestni svet Mestne občine Celje je 1. julija 2014 sprejel Program za kulturo, ki določa javni interes za kulturo v obdobju 2014-2020. Ta program se metodološko ne razlikuje od kulturnih programov drugih slovenskih občin, kakor tudi ne od Nacionalnega programa za kulturo 2014-2017. Uresničljivost programov za kulturo je odvisna predvsem od proračunskih zmožnosti države in občin. Reforma javnega sektorja v kulturi ni zgolj stvar normativne ureditve, temveč tudi konkretnih ravnanj in kulturno političnih odločitev na državni in lokalni ravni.
Ključne besede: javni interes za kulturo, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, program za kulturo Mestne občine Celje 2014-2020, Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 588; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (393,21 KB)

5.
MUZEJ TEHNIKE IN INDUSTRIJE MARIBOR
Polonca Fajfar, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja rešitev za ureditev območja železniških delavnic - nove remize na Studencih. Hkrati podaja tudi urbanistično rešitev, saj je sedaj območje v večini zapuščeno, nekaj le-tega pa je namenjenega industriji. S pomočjo analiz smo poskušali prostoru dati dodaten program, ki bi v okolje privabljal vsakodnevne obiskovalce in s tem pridobil nekdanjo prepoznavnost, živahnost in namen. Tematika naloge se dotika celotne zgodovine Maribora in ravno iz tega izhaja program novega objekta, ki je lociran na lokaciji nove remize. Ker smo hoteli nekdaj uspešno zgodbo samo nadaljevati, se novi objekt priključi delu že obstoječe hale. Območje smo povezali tudi čez železnico vse do Železniške postaje in puščamo možnost širjenja z nadhodom skorajda vse do Študenske brvi. Projekt je zasnovan tako, da lokaciji odvzame le nekvalitete, doda pa ji novo vizijo, nov program in spet nekdanjo pomembnost lokacije.
Ključne besede: muzej, Maribor, industrija, tehnika, železnica, delavska kolonija, remiza, javni prostor, javni program, peš most, nadhod
Objavljeno: 16.06.2015; Ogledov: 1173; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (198,12 MB)

6.
NOVA ARHITEKTURNA IKONA CELJA
Jasmina Kotnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko enega najpotencialnejših mestnih prostorov, a hkrati degradiranega zemljišča tik ob starem mestnem jedru in ga rešuje z zasnovo parterja in umestitvijo nove sodobne arhitekturne ikone kot simbiotske celote, ki bo zagotavljala povezovanje urbanih mestnih tkiv v logično soodvisno strukturo. Z novo predvidenim poslovno-stanovanjskim nebotičnikom smo želeli doseči nadstandardno bivanje, saj tovrstnih objektov Celju primanjkuje. Del programa smo nameniti javnosti, in sicer z mestno restavracijo na vrhu ter trgom v parterju. Hkrati želimo z umestitvijo podzemne garaže staro mestno jedro, ki je v neposredni bližini, razbremeniti motornih vozil, pri čemer bi se vloga motornega prometa znatno zmanjšala, pomen pešca pa bi se s tem izjemno zvišal, ter dopolnil težnjo k prehodnemu oz. pretočnemu značaju tega prostora. Z zasnovo odprtega parterja smo oblikovali javni prostor, ki spaja mestna tkiva, jih povezuje v urbane ambiente ter tvori novo mestno površino.
Ključne besede: nebotičnik, mestna dominanta, stanovanja, poslovni program, nadstandard, parter, spoj mestnih tkiv, prehodni javni prostor, steklena fasada
Objavljeno: 13.02.2014; Ogledov: 1401; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (256,24 MB)

7.
TRŽENJE KLUBSKEGA PROGRAMA
Uroš Grahek, 2010, diplomsko delo

Opis: Klubski program je družbena dejavnost, ki v Mladinskem centru Trbovlje predstavlja eno od področij, s katerim kot javni zavod v Občini Trbovlje zadovoljujemo potrebe javnosti. Klubska dejavnost pa je tako kot druge sfere, povezana s trženjem, katerega bi za omenjeni program želeli uspešno izvajati, zato v nalogi poizkušamo najti optimalne rešitve pri reševanju tega problema. Hkrati pa je klubski program dejavnost, ki je lahko zelo »požrešna«, saj je lahko razmerje med vložkom in izplenom neugodno. Mladi se načeloma radi zadržujejo na prireditvah, ki delujejo v okviru klubskega programa, vendar je na nas, da mladi za te prireditve izvedo in jih obiščejo. Zato v diplomi s pomočjo teoretičnega dela in prakse poizkušamo rešiti problem učinkovitega trženja klubskega programa. V to bomo všteli vse od teoretične osnove za dotično področje, pa do učinkovitega oglaševanja in kaj to je, kateri mediji so najučinkovitejši, kaj publika želi od nas,...
Ključne besede: - klubski program oglaševanje javni zavod kulturna prireditev
Objavljeno: 04.05.2010; Ogledov: 1667; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (419,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici