| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ IN FISKALNA POLITIKA
Stipo Leovac, 2009, diplomsko delo

Opis: S svojo diplomsko nalogo bom stopil na področje financ, in to na najbolj občutljivo, kot sta fiskalna politika in proračunski primanjkljaj, ki je rezultat »neodgovorne politike«, ki jo vodi država. Razumljivo je, da ima država prejemke kakor tudi odhodke, s katerimi je treba gospodariti na najboljši možni način. Če tega država ne upošteva, je možno, da se znajde v neprijetni situaciji, ko si naloži breme v obliki deficita (primanjkljaja v proračunu). Trenutna dogajanja na finančnem področju in kriza, ki jo preživljajo vse države, so pomembni kazalniki k zmanjšanju ekonomskih dejavnosti. Te vplivajo na gospodarska dogajanja tako, da se zmanjšujejo investicije in potrošnja, raste brezposelnost, kar negativno vpliva na proračun vsake države. Zaradi tega je potrebno, da se država aktivno vključi v gospodarstvo (raznorazne subvencije prebivalcem, socialne pomoči nezaposlenim, treba je ponuditi nižje obrestne mere in druge stimulativne ugodnosti, da bi gospodarstvo spet zaživelo). Svojih dejanj država ne more ohraniti dolgoročno, saj bi bilo to nevzdržno s stališča financ (država ima določena sredstva, ki jih pridobi v enem letu (davki), in del le-teh lahko porabi za gospodarstvo). Če bo vlagala v gospodarstvo nad svojimi možnostmi, se bo morala zadolževati in s tem ustvarjati deficit v proračunu. Kaj je možno narediti, kdo je odgovoren, ukrepi ni posledice …, vse je treba raziskati, da bi se našla najboljša rešitev. V primeru odgovorne in dobro načrtovane politike je možno, da ima država presežke v blagajni v obliki suficita (presežka proračunskih prihodkov nad stroški), h kateremu teži vsako gospodarstvo. Katere mere bo uporabila država pri doseganju teh ciljev in kaj bo uporabila pri financiranju primanjkljaja, bom pojasnil v nadaljevanju. Izjemno je pomembno, da ima država jasno in natančno določeno fiskalno politiko, ki je glavni dejavnik pri zbiranju davkov in opredelitvi, kam se bodo ti davki oz. državni prihodki usmerili. Javne finance so zelo obširno in zahtevno področje, ki se neprestano spreminja, saj vsaka država teži k nenehnim izboljšavam načinov in oblik financiranja javne porabe. S spreminjanjem oblik financiranja in načina ukrepanja se da vplivati na doseganje želene stopnje napredka. Zato je treba naše želje in načine delovanja uskladiti tako, da jih je možno doseči.
Ključne besede: Fiskalna politika, proračunski primanjkljaj, državni ukrepi pri primanjkljaju, vrste primanjkljajev, načini financiranja primanjkljaja, avtomatični stabilizatorji, seignorage, javni dolg, breme javnega dolga, problemi timinga fiskalne politike, multiplikatorji in njihovi učinki, stopnja zadolženosti, fiskalna politika EU, Pakt Stabilnosti in Rasti (PSR), cilji fiskalne politike, Delovanje države v času krize, makroekonomske napovedi, ukrepi v odziv na finančno in gospodarsko krizo
Objavljeno: 26.01.2010; Ogledov: 3294; Prenosov: 939
.pdf Celotno besedilo (817,96 KB)

3.
KONSOLIDACIJA JAVNIH FINANC V ČASU GLOBALNE RECESIJE
Martina Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Konsolidacija javnih financ predstavlja trenutno najbolj pereč problem reševanja posledic krize iz l. 2008. Instrumenti za reševanje gospodarstva so večinoma že vsi podali rezultate; javne finance pa so poglavje urejanja sedaj, leto po krizi, ko so ukrepi, namenjeni gospodarstvu, že vpeljani. Pri konsolidaciji javnih financ gre za izvajanje ukrepov, s katerimi se ureja stanje javnih financ države. To pomeni, da organi reševanja krize izberejo po skrbnih preučitvah najboljše instrumente, kateri bodo zmanjšali dovoljeni javnofinančni primanjkljaj na 3% BDP-ja ali manj, hkrati pa je namen ukrepov zmanjšanje kopičenja dolga. Države sprejemajo ukrepe glede na razmere v svojem lastnem okolju ter napram svojim lastnim zmožnostim. Seveda pa državam pomagajo tudi velike svetovne institucije s priporočili in nasveti svojih strokovnjakov. Nekateri so strogo obvezni in njihovo neupoštevanje ima določene sankcije, spet drugi pa so le napotek poznavalcev. Države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Ključne besede: javne finance, konsolidacija javnih financ, javni dolg, javni primanjkljaj, proračun, fiskalni ukrepi, svetovna gospodarska kriza
Objavljeno: 09.04.2010; Ogledov: 4499; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
EKONOMSKA POLITIKA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Mitja Podgajski, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v prvih poglavjih predstavlja vzroke in posledice dveh največjih gospodarskih kriz v zgodovini modernega sveta t.j. krizo leta 1929 in trenutno gospodarsko krizo iz leta 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je trenutna kriza razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu. Nadalje so predstavljeni ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države. Ukrepi se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo. Nekatere države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize, v Sloveniji pa so učinki sprejetih ukrepov za enkrat še minimalni. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, javne finance, javni dolg, javni primanjkljaj, protikrizni ukrepi, recesija, davčni ukrepi
Objavljeno: 25.07.2011; Ogledov: 1980; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
ZNAČILNOSTI JAVNEGA DOLGA V SLOVENIJI
Mitja Kozelj, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Javni dolg je prisoten v vseh razvitih državah EU, kot tudi širom po svetu. V teoretičnem delu smo predstavili razne delitve javnega dolga, nekoliko podrobneje pa smo si ogledali sam nastanek in razvoj javnega dolga. Slovenija je tako po osamosvojitvi leta 1991, prevzela del dolgov nekdanje SFRJ. Nato je dolg naraščal zaradi pomoči bankam in nekaterim drugim subjektom, zaradi česar je Republika Slovenija javni dolg še nekoliko povečala. Javni dolg, tako ni nastal kot kopičenje fiskalnih primanjkljajev, temveč se za našim dolgom skriva veliko več. Zaradi različnih delitev javnega dolga, različnih zajemanj javnega dolga smo se osredotočili tudi na to in poskušali pokazati točno katere kategorije spadajo v javni dolg, ter kako na sam javni dolg glede EU. Ugotovili smo, da se država lahko zadolžuje na različnih trgih in pri različnih institucijah. Prav tako za zadolževanje uporablja različne instrumente in metode. Poleg samega zadolževanje pa da daje tudi poroštva in jamstva. V poglavju o opravljanju z javnim dolgom smo poudarili, kako zelo pomembno je uspešno upravljanje javnega dolga in kako se s tem sooča RS. Različne države imajo namreč različne strategije, zelo pomembno pa je, da z dolgom upravljajo tako, da imamo najnižje možne stroške upravljanja in nizko izpostavljenost raznim tveganjem. Po končanem teoretičnem delu pa smo prešli in si pogledali aktualne podatke o samem upravljanju in stanju javnega dolga v RS in ga primerjali z drugimi evropskimi državami. Na tem mestu smo ugotovili, da je Republika Slovenija ena izmed manj zadolženih držav, da pa se javni dolg hitro povečuje. Še smo pod pragom 60 % BDP-ja, ki ga določa EU, vendar po nekaterih ocenah lahko ta prag hitro presežemo. Če upoštevamo vse analize naj bi ga celo že. Slovenija je v letih 2000-2008 konstantno zniževala javni dolg. V letu 2000 je znašal 26,8 % v letu 2008 pa le še 22,5 % BDP. Končna napoved za leto 2010 je 37,9 % BDP. Skok smo pripisali predvsem predfinanciranju dolga in finančni krizi, ki ni prizanesla nikomur. Upamo, da se bo napovedi glede naraščanja javnega dolga ne bodo uresničile in bo država še naprej sposobna kontrolirati javni dolg. Menimo, da ima država še kar nekaj rezerv pri zmanjševanju javnega dolga in upamo, da jih bo uspešno izkoristila.
Ključne besede: javni dolg, javne finance, proračunski primanjkljaj, Eurostat, zadolženost.
Objavljeno: 02.08.2011; Ogledov: 3892; Prenosov: 502
.pdf Celotno besedilo (14,28 MB)

6.
MEJE JAVNEGA DOLGA IN EVROPSKE IZKUŠNJE
Nataša Klobasa, 2012, diplomsko delo

Opis: V času zadnje velike finančne krize so se v državah članicah Evropske Unije precej zvišali javni dolgovi. Glavne polemike se odvijajo na temo, kako zaustaviti oziroma znižati višine javnih dolgov in se rešiti iz finančne krize. Države so uvedle strogo varčevanje, sprejeta je bila Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji, ki prinaša zlato fiskalno pravilo. To pomeni, da bo potrebno prilagoditi nacionalne zakonodaje in v njih vnesti zavoro zadolževanja oz. omejitev javnega dolga. Ukrepi so strogi in razburjajo javnost, brezposelnost se veča in krči se ekonomska in socialna varnost državljanov. Kakšna bo cena, da se izkopljemo iz finančne krize in krenemo v okrepljeno in trajno gospodarsko rast, bo pokazal čas. Nekaterim državam bo uspelo prej kot drugim, a slej ko prej bo uspelo vsaki državi članici Evropske Unije, tudi z medsebojno pomočjo.
Ključne besede: javne finance, javni dolg, javni primanjkljaj, zlato fiskalno pravilo, omejitev javnega dolga
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1467; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (891,29 KB)

7.
ZADOLŽEVANJE DRŽAVNEGA PRORAČUNA V SLOVENIJI
Jerneja Gjura, 2012, diplomsko delo

Opis: Večina držav, med katerimi je tudi Slovenija, se v zadnjem obdobju srečuje s problemom zadolženosti državnega proračuna. V teoretičnem delu smo predstavili zadolženost kot posledico proračunskih primanjkljajev. Ugotovili smo, da na dolg vplivajo tudi drugi dejavniki. Z osamosvojitvijo je Slovenija nekaj dolga sprejela od bivše SFRJ. Najboljše obdobje za državni dolg je bilo med letoma 2007 in 2008, ko je ta leta 2007 po večletnem naraščanju prenehal naraščati in se celo zmanjšal. Z nastopom gospodarske in finančne krize leta 2008 pa se je država začela zadolževati predvsem zaradi visokega proračunskega primanjkljaja. Delno pa tudi zaradi prikritega saniranja bank v obliki bančnih depozitov in pomoči drugim subjektom. Država se zadolžuje na domačih in tujih trgih, kjer uporablja različne instrumente. Slovenija se v zadnjih letih zadolžuje predvsem na domačem finančnem trgu. V strukturi dolga delež zunanjega dolga Slovenije pada, medtem ko delež notranjega dolga narašča. Dolg se različno opredeljuje, zaradi česar lahko prihaja do različnih in napačnih interpretacij. Pri upravljanju z zadolženostjo se uporabljata nacionalna metodologija in metodologija ESA-95. Zelo pomembno je uspešno upravljanje z dolgom in način, kako se Slovenija s tem spopada. Država si mora prizadevati, da si zagotovi čim nižje stroške upravljanja in da je čim manj izpostavljena valutnim, obrestnim in drugim tveganjem. Zadolženost smo tudi primerjali z ostalimi državami Evropske unije. Ugotovili smo, da je v primerjavi z državami članicami EU, Slovenija med manj zadolženimi državami. Zaskrbljujoči je predvsem trend zadolževanja, saj je bil ta med najhitreje rastočimi v zadnjih letih. Slovenija se bo morala premišljeno lotiti in izbrati ustrezno strategijo upravljanja z zadolženostjo v prihodnosti. Pripravljen ima načrt odplačevanja državnega dolga, pri katerem bo šlo veliko denarja za odplačevanje obresti. Nadaljnjega zadolževanje si Slovenija po nekaterih napovedih ne sme več privoščiti, saj bi to privedlo do novega naraščanja obrestnih mer in v tem primeru si lahko obetamo »grški scenarij« dolžniške krize.
Ključne besede: zadolženost, javni dolg, proračunski primanjkljaj, struktura dolga, javne finance, državni proračun
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1628; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV: MADŽARSKA, ROMUNIJA, BOLGARIJA
Nina Beber, 2012, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega seminarja obravnava izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev Madžarske, Romunije in Bolgarije od leta 2006 do leta 2011. Da lahko država članica Evropske unije (EU) vstopi v Ekonomsko in monetarno unijo (EMU), mora izpolnjevati določene pogoje. Eden izmed teh je izpolnjevanje konvergenčnih (maastrichtskih) kriterijev. Nanašajo se na doseganje nizke stopnje inflacije, zdravih javnih financ, nizke stopnje obresti in stabilnost tečajev valut. Do leta 2011 so bile tako Madžarska, Romunija kot Bolgarija države z odstopanjem in konvergenčnih kriterijev niso izpolnjevale. V delu diplomskega seminarja vidimo, kaj natančneje jim je še manjkalo, na katerih področjih bi se še morale izboljšati in popraviti, da bi bile pripravljene za vstop v EMU. Prvi problem je bila inflacija, ki je bila v vseh treh državah vsako leto nad konvergenčno vrednostjo. Naslednji problem je bil javnofinančni primanjkljaj, ki je bil v Romuniji prisoten vseh šest let. Tudi Madžarska je imela javnofinančni primanjkljaj ves čas nad konvergenčno vrednostjo. Nobena izmed teh treh držav ni sodelovala v mehanizmu ERM II. Bruto javni dolg je bil nad konvergenčno vrednostjo 60 % le na Madžarskem. Problem nam je predstavljal tudi visok devizni tečaj.
Ključne besede: Ekonomska in monetarna unija (EMU), optimalno valutno območje (OCA), Evropska unija (EU), inflacija, javnofinančni presežek/primanjkljaj, javni dolg, ERM II
Objavljeno: 19.12.2012; Ogledov: 926; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (299,94 KB)

9.
ANALIZA VPLIVA GLOBALNE FINANČNE KRIZE NA FISKALNO VZDRŽNOST DRŽAV EVROOBMOČJA
Mirjana Gregurec, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni namen naloge je oceniti vpliv globalne gospodarske in finančne krize, ki je nastopila leta 2008, na kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno vzdržnost javnih financ skupine držav evroobmočja. Fiskalna vzdržnost pomeni dolgoročno plačilno sposobnost držav, pri katerih se delež javnega dolga v BDP ne povečuje oziroma ima težnjo vračanja na začetno raven. V teoretičnem delu naloge smo kritično prikazali dejavnike, ki vplivajo na vzdržnost javnih financ, in predstavili glavne metode ocenjevanja vzdržnosti javnih financ. V drugem, empiričnem delu smo ocenili fiskalno vzdržnost z metodo primarne fiskalne vrzeli, ki so jo v strokovno literaturo uvedli in uveljavili Buiter (1983), Bohn (1998) in Blanchard (1990). Kazalnik primarne fiskalne vrzeli meri razliko med deležem tekočega primarnega deficita v BDP in deležem zahtevanega stabilizacijskega deficita, potrebnega, da se delež javnega dolga v BDP ne poveča. Ključne spremenljivke, ki se v modelu uporabljajo, so: delež javnega dolga v BDP, delež fiskalnega salda v BDP, delež primarnega fiskalnega salda v BDP, nominalne in realne stopnje gospodarske rasti ter nominalne in realne obrestne mere na javni dolg. Zaključimo lahko, da je finančna kriza resno ogrozila vzdržnost javnih financ evroobmočja in izpostavila potrebo nujnega fiskalnega prilagajanja in dolgoročne fiskalne konsolidacije. Ker so v nalogi analizirani prihodnji dogodki ali stanja na podlagi zgodovinskih podatkov in arbitrarno izbranih izhodiščih, je treba upoštevati tveganje korektnosti dobljenih ocen.
Ključne besede: javni dolg, proračunski primanjkljaj, fiskalna vzdržnost, fiskalna politika, metoda primarne fiskalne vrzeli
Objavljeno: 26.05.2016; Ogledov: 505; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
ANALIZA JAVNEGA DOLGA IN UKREPOV ZA NJEGOVO OBVLADOVANJE V ČASU FINANČNE KRIZE NA PRIMERU SLOVENIJE, GRČIJE IN ŠPANIJE
Sara Milošič, 2016, magistrsko delo

Opis: Leta 2007 smo bili priča nastanku finančne krize, ki se je najprej pojavila v Ameriki in je kasneje zajela še preostanek sveta. Maja 2010 je krizo v evropskem sistemu sprožila dolžniška kriza Grčije. Sprva se je zdelo, da je recesija že dosegla dno, vendar je dokaj hitro postalo jasno, da temu ni tako saj se je javni dolg v državah drastično povečal. Raven javnega dolga v Sloveniji leta 2008 sicer še ni bila tako kritična, saj je bila še vedno pod povprečjem EU, ki je v letu 2010 znašala 80 odstotkov BDP-ja EU, problematičen pa je bil trend zadolževanja, saj je bil ta med državami članicami EU v zadnjih letih med najhitreje rastočimi. Javi dolg v Sloveniji se je v naslednjih letih hitro začel povečevati. V prvem četrtletju leta 2013 smo zabeležili visok padec gospodarske aktivnosti, padec BDP je bil po razpoložljivih podatkih med največjimi v evrskem območju. Javni dolg, ki je bil med letoma 2006 in 2010 v povprečju 28,6-odstoten, bo še naraščal. Do konca leta 2015 se je povzpel na 80,8 odstotka BDP. Španija se trenutno sooča z najhujšo finančno krizo v zadnjih petdesetih letih. Kriza se je začela kot razširitev mednarodne finančne krize in kot posledica neravnovesij v bančnem in nepremičninskem sektorju. Javni dolg se znatno povečuje. Najhujše posledice finančne krize so se pokazale leta 2009. Upad gospodarstva, proizvodnje, izguba delovnih mest, upad BDP-ja za 6 %. Javni dolg v Španiji je trenutno dosegel rekord saj po podatkih španske centralne banke znaša že 87,8% BDP. Finančna kriza v Grčiji se je začela leta 2009 z dvomi investitorjev, če je Grčija sposobna servisirati svoje dolgove. Sprva je grška vlada prikrivala realne podatke o višini javnega dolga in primanjkljaja ampak se je hitro pokazalo, da sta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bistveno večja kot so sprva prikazali. Leta 2009 je prišla na oblast nova vlada, se je izkazalo, da ima država proračunski primanjkljaj, štirikrat višji od dovoljenega po maastrichtskih kriterijih, ki jih morajo upoštevati države članice Evropske unije. Za nastanek takšnega javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja si je Grčija kriva veliko sama saj je značilno, da je v preteklosti in prav tako tudi sedaj prihaja do davčnih utaj. S pobiranjem davkov države služijo kar v tem primeru pri utaji davkov seveda pomeni, da je država ogoljufana in sicer je Grčija letno izgubila tudi do 20 mrd evrov. Spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje javnega dolga je strateška prednostna naloga Evropske Unije in držav članic ter je del lizbonske strategije. V podporo tej strateški prednostni nalogi izvaja Evropska unija skupno politiko v vseh sektorjih gospodarstva, medtem ko države članice izvajajo lastne nacionalne strukturne reforme. Učinki teh reform in politik se čutijo v vsej Evropski uniji zaradi tesnih in vse pogostejših vezi med državami članicami.
Ključne besede: Javni dolg, recesija, finančna kriza, javnofinančni primanjkljaj, bruto domači proizvod, konkurenčnost, tveganje.
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 585; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici