SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POSEBNI REŽIM RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNINAMI V LASTI DRŽAVE IN OBČIN
Jerneja Stiplovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Stvarno premoženje v lasti Republike Slovenije in občin kot temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti je po številu nepremičnin kot tudi vrednostno zelo obsežno, zato mora država kot tudi občina razpolagati s svojim premoženjem čim bolj racionalno, transparentno, kot dober gospodar v skladu z načelom gospodarnosti, pri tem pa mora slediti predvsem javnem interesu. Lastnik premoženja, bodisi država bodisi občina, potrebuje vrsto različnih mehanizmov, ki omogočajo skrbno in pozorno obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na stvarno premoženje. Države posebno skrb namenjajo ravnanju z nepremičninami, saj so v primerjavi s premičninami gospodarsko pomembnejše. Nepremičnine so omejena in trajna dobrina, pri katerih se prav zaradi navedenih lastnosti v ospredje postavlja tudi vprašanje njihovega upravljanja. S sprejetjem Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin v letu 2007 je bil zaokrožen dolgotrajen proces ureditve področja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravne skupnosti. V naslednjih letih so se v praksi pokazale tako dobre kot slabe strani ureditve. Tako je priprava novega Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v letu 2010 po eni stani morala upoštevati velike spremembe, do katerih prihaja s centralizacijo nepremičnega premoženja, po drugi strani pa sta bila oba postopka priložnost za nekatere manjše popravke, ki jih je zahtevala praksa. Pri tem sta bila Zakon in Uredba v novem, integralnem besedilu sprejeta le iz nomotehničnih razlogov, saj je v obeh predpisih večina rešitev ostala enakih. Zakon se uporablja za vse stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni s posebnim zakonom za posamezno vrsto stvarnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti urejeno drugače. Tako zakon velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja, če ni z zakonom določeno drugače. Z Uredbo so natančno urejeni upravljavci stvarnega premoženja države in samoupravnih skupnosti, natančni postopki sprejemanja in vsebina načrta ravnanja s stvarnim premoženjem ter pogoji in postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti. Zaradi dejstva, da posamezni upravljavci niso posvečali dovolj pozornosti dokončni pravni in dejanski urejenosti nepremičnin ter njihovemu optimalnemu gospodarskemu izkoristku, je za izboljšanje stanja bilo treba razmišljati o postopnem prenosu vseh pristojnosti na enega upravljavca. Uveden Javni nepremičninski sklad, ki predstavlja specializirano osebo javnega prava, bo tako razbremenil vse dosedanje upravljavce nalog upravljanja z nepremičninami, ki bodo prenesene v last sklada. Ti se bodo lahko posvetili svojim primarnim dejavnostim, hkrati pa bo javni sklad na najugodnejši in najgospodarnejši način zagotavljal nepremičninske potrebe uporabnikov. Zaradi vzpostavitve evidenc nepremičnin ter njihove pravne in dejanske urejenosti bo v prihodnje zagotovljena večja preglednost ravnanja z nepremičnim premoženjem. Zagotovljeno bo jasno, pregledno in strokovno ravnanje ter enotno in usklajeno nastopanje na trgu nepremičnin, kar bo privedlo do optimalne izkoriščenosti in do zniževanja stroškov upravljanja.
Ključne besede: Ključne besede: razpolaganje, nepremično premoženje (nepremičnine), stvarno premoženje, država, občina, upravljavci, centralizacija, javni nepremičninski sklad
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 2684; Prenosov: 654
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

2.
RAVNANJE S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
Ana Marinac, 2013, diplomsko delo

Opis: Stvarno premoženje v lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti je zelo kompleksno področje. Država in občine morajo ravnati s svojim premoženjem čim bolj racionalno, transparentno in v skladu z načelom gospodarnosti, pri tem pa morajo slediti javnemu interesu. Na področju ravnanja s stvarnim premoženjem države je pričela zoreti ideja po celoviti ureditvi tega področja. Zakon o javnih financah je bil okvir, ki je predstavljal temelje za nadgradnjo zakonodaje, po drugi strani pa jo je v začetku nekako omejeval. Zaradi tega se je pokazala potreba po večkratni spremembi zakonodaje. Cilj je bil zagotovitev identificiranja in vzpostavitev evidence stvarnega premoženja, boljše in bolj transparentne priprave pravnih poslov, upravljanje in reševanje prostorskih potreb upravljavcev in uporabnikov stvarnega premoženja za njihovo delo. Največji korak je bil narejen s sprejemom Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Upravljanje je bilo izrazito decentralizirano, kar je pomenilo veliko upravljavcev. Zaradi želje po večji efektivnosti, je v nekem trenutku kazalo, da bi bilo gospodarjenje s stvarnim premoženjem učinkovitejše, če bi ustanovili pravno osebo javnega prava – javni sklad, ki bi delovala izključno za namene upravljanja s stvarnim premoženjem. Ideja je botrovala spremembi Zakona, Uredbe in sprejemu Zakona o javnem nepremičninskem skladu. Glavni razlogi za ustanovitev javnega sklada so bili nujnost načrtnega in enotnega gospodarjenja z nepremičninami države, ki naj bi bile prenesene ali v last ali v upravljanje javnega sklada, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki bodo omogočale najugodnejše rezultate za njegovo poslovanje. Potreba po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju zadev, vzpostavitev evidence nepremičnin ter njihove pravne in dejanske urejenosti, razbremenitev vlade in drugih organov so bili nekateri cilji, ki bi jih realno najlaže dosegli.. Hkrati s sprejemom Zakona o javnem nepremičninskem skladu, sta se okoliščinam prilagodila tudi Zakon in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v letu 2010. Poleg manjših popravkov, ki jih je zahtevala praksa, sta morala upoštevati in zagotoviti izvedbo večjih sprememb ob ustanovitvi javnega nepremičninskega sklada. Vse to pa se očitno ni izkazalo za najbolj uspešen »manever«, zaradi česar je prišlo do nove spremembe še pred dokončno vzpostavitvijo javnega nepremičninskega sklada in začetka njegovega delovanja. Novela je skladna s konceptom vlade, da se centralizacija v okviru javnega sklada ne izvede, iz česar izhaja, da Novela razveljavlja Zakon o javnem nepremičninskem skladu ter določbi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki urejata prenos nepremičnega premoženja in posameznih nalog upravljanja na javni sklad.
Ključne besede: Stvarno premoženje, država, občina, načelo gospodarnosti, upravljanje, javni nepremičninski sklad.
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (526,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici