| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAPOSLOVANJE V JAVNI UPRAVI
Sonja Jeršin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek zaposlovanja v javni upravi po Zakonu o javnih uslužbencih od začetne stopnje, ki pomeni izkazan povečan obseg dela, ustrezno sistemizirano delovno mesto in zadostna finančna sredstva, pa do stopenj izpeljave postopkov iskanja ustreznih kadrov, izbire kandidatov in sklenitve same pogodbe o zaposlitvi. Če želimo razumeti trenutno situacijo, je dobro poznati tudi zgodovino in primerjalne sisteme drugih držav. Prav zato je del diplomskega dela namenjen tudi tem vsebinam. Ker pa vedno v obstoječem sistemu obstajajo pomisleki in nelogičnosti, je poudarjenih tudi nekaj primerov odločitev dvostopenjskega organa in sodb ter primerjava postopka s splošno delovnopravno zakonodajo. Splošen vtis in ugotovitev je, da bo zakonodajalec ob nekaterih že spoznanih ugotovitvah moral težiti k spremembi zakonodaje na tem področju.
Ključne besede: Javna uprava, javni uslužbenec, strokovno tehnično delovno mesto, uradniško delovno mesto, položajno delovno mesto, interni natečaj, javni natečaj, pogodba o zaposlitvi.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 5089; Prenosov: 690
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
POSTOPEK ZAPOSLOVANJA V DAVČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE
Sašo Palinkaš, 2011, diplomsko delo

Opis: Sodobna davčna uprava mora delovati po načelu zakonitosti, mora biti učinkovita, strokovna in politično nevtralna. Za doseganje teh ciljev so odločilnega pomena zaposleni in posredno zaposlovanje v davčni upravi. Davčni uslužbenci so posamezniki, ki sklepajo delovno razmerje v davčni upravi. Zakon loči uradnike in strokovno-tehnične delavce glede na vsebino dela in nalog, ki jih davčni uslužbenci opravljajo. Prav zaradi tega se tudi razlikujejo postopki in uporabljena zakonodaja pri zaposlovanju v davčni upravi. V diplomski nalogismo prikazali posebnosti, razlike in probleme v postopkih zaposlovanja v Davčni upravi Republike Slovenije. V prvem delu smo na kratko definirali pojme javni uslužbenec, uradnik, uradnik na položaju in strokovno-tehnični delavec. Prikazali smo notranjo organizacijo in naloge davčne uprave. V nadaljevanju smo prikazali postopek ugotavljanja potreb po novi zaposlitvi, ki je vezan na sistemizacijo delovnih mest, kadrovski načrt in povečan obseg dela v davčni upravi. Raziskali in opisali smo postopek zasedbe prostega delovnega mesta s premestitvijo v okviru istega davčnega urada, znotraj javne uprave v okviru internega trga dela in na koncu z objavo javnega natečaja, izbirni postopek ter zaposlitev novega delavca. Hkrati smo prikazali dva primera zaposlitve javnih uslužbencev. Prvi primer bo postopek za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta in drugi pa za zasedbo prostega strokovno-tehničnega delovnega mesta. Odgovorili bomo tudi na zastavljena znanstvena vprašanja. Na koncu smo opisali pravno varstvo prijavljenih in neizbranih kandidatov, postopek sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom in načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
Ključne besede: uradnik, strokovno-tehnični delavec, interni natečaj, javni natečaj
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1967; Prenosov: 553
.pdf Celotno besedilo (391,25 KB)

3.
KARIERA JAVNIH USLUŽBENCEV V DRŽAVNIH ORGANIH
Anica Tanšek, 2013, magistrsko delo

Opis: Kariera javnih uslužbencev v državnih organih, kot je predstavljena v magistrski nalogi opredeljuje Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Kariera javnega uslužbenca se prične s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi po predhodno izvedenem javnem natečaju za zaposlitev na uradniškem delovnem mestu in postopku za zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu. Zaposlovanje v upravnih službah je mogoče samo na temelju javnega natečaja, kjer je treba upoštevati načelo enakopravne dostopnosti delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in zagotoviti izbiro kandidatu, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali se pri zaposlovanju javnih uslužbencev zagotavlja objektivna izbira kandidatov ali pa je izbira kandidatov v postopku javnega natečaja kljub zakonskemu določilu, da se izbere najbolj strokovno usposobljen kandidat, lahko subjektivna. Karierni sistem je urejen hierarhično, zato uradnik prične kariero v najnižjem nazivu delovnega mesta, nato pa postopno napreduje do višjih nazivov in višjih delovnih mest. Kariera javnega uslužbenca se odraža v napredovanju, bodisi na istem delovnem mestu ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto. Za napredovanje v višji plačni razred in v višji naziv na istem delovnem mestu je pomembna letna ocena delovne uspešnosti. Javni uslužbenec je lahko nagrajen tudi z delom plače za redno delovno uspešnost in z dodatkom k plači zaradi dodatnih delovnih obremenitev v okviru rednega delovnega časa, ter z drugimi nedenarnimi nagradami. Vsi navedeni elementi naj bi javne uslužbence spodbujali k večji učinkovitosti in uspešnosti opravljenega dela. Vendar je avtonomija delodajalca in predstojnika pri priznanju pravic javnim uslužbencem omejena zaradi porabe javnih sredstev z določilom tretjega odstavka 16. člena in drugega odstavka 92. člena ZJU, pa tudi predpisi s področja financ, zato delodajalec ne sme sprejeti odločitve, ki bi javnemu uslužbencu določale večji oseb pravic, kot je to določeno v zakonu, podzakonskih predpisih ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Tudi v nemškem uslužbenskem sistemu zakonodaja določa karierni sistem le za uradniška delovna mesta.
Ključne besede: državni organ, kariera, javni uslužbenec, uradnik, zaposlovanje, javni natečaj, delovna uspešnost, napredovanje, nagrajevanje.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2124; Prenosov: 557
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici