| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPRAVLJANJE IN FINANCIRANJE JAVNIH GOSPODARSKIH SLUŽB V LOKALNIH SKUPNOSTIH
Katja Simonič, 2015, magistrsko delo

Opis: Javne gospodarske službe na lokalni ravni, ki jih v Republiki Sloveniji ureja Zakon o javnih gospodarskih službah, so izredno pomembne. Njihova najpomembnejša naloga je zagotavljanje javnih dobrin ter zadovoljevanje potreb lokalnih prebivalcev, torej je njihovo delovanje pomembno za vsakega človeka. V Sloveniji imajo nadzor nad lokalnimi javnimi gospodarskimi službami njihovi ustanovitelji, tj. lokalne skupnosti. V nalogi smo obravnavali, v kolikšni meri ter na kakšen način občine nadzorujejo gospodarske javne službe. Spoznali smo tudi, s kakšnimi viri se te službe financirajo. Dve najpogostejši obliki gospodarske javne službe v Sloveniji sta javno podjetje in podelitev koncesije. Na področju javnih naročil se morajo zakoni usklajevati z direktivami EU. Ugotovili smo, da se z vsako posodobitvijo zakonodaje o javnem naročanju konkurenca v javnem sektorju vse bolj zagotavlja. Uvedba javnih naročil pozitivno vpliva tako na gospodarsko rast kot na tržno konkurenco. Obravnavali smo tudi javni holding, ki ga lokalna skupnost lahko ustanovi za področje več gospodarskih javnih služb zaradi njihovega racionalnejšega in gospodarnejšega poslovanja. Na primeru Javnega holdinga Ljubljana smo ugotovili, da je racionalizacija poslovanja v holdingu resnično zmanjšala stroške poslovanja, še zlasti stroške dela.
Ključne besede: javne gospodarske službe, lokalna skupnost, financiranje, javna naročila, javni holding
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 996; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (544,96 KB)

2.
Oblika organiziranosti notranjega revidiranja v sistemu javnega holdinga
Mojca Korošec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Poslovodenje podjetij se sooča z nenehnimi spremembami, usmerjenostjo v prihodnost in iskanjem sinergij za doseganje konkurenčnih prednosti v razvitem poslovnem okolju. Poslovni procesi v velikih podjetjih so vedno bolj kompleksni, zaradi česar poslovodstvu ne omogočajo neposrednega nadzora nad njimi. Ker se poslovodstva in lastniki zavedajo, da je za dolgoročno dosego ciljev potrebno sistematično upravljanje in nadzorovanje poslovnih procesov v podjetju, pa krepijo vlogo notranje revizije v njem. K navedenemu jih spodbujajo tudi smernice iz okolja, ki spodbuja zavedanje o sistematičnem uvajanju korporativnega upravljanja v podjetja. Pri korporativnem upravljanju podjetja pa ima svoj prispevek tudi notranja revizija. Notranja revizija v podjetju deluje s ciljem, da so glavna tveganja v organizaciji obvladovana in dolgoročni cilji družbe doseženi. Podrejena je neposredno poslovodstvu, ne opravlja operativnih nalog in deluje neodvisno na podlagi etičnih pravil, veljavnih standardov stroke in notranjih aktov družbe. Oblika njene organiziranosti je v javnih podjetjih oz. v skupini javnih podjetij, to je javnem holdingu, za razliko od proračunskih uporabnikov, bank in zavarovalnic, v celoti prepuščena odločitvi poslovodstva. Na podlagi opredeljenih kriterijev, sem v magistrskem delu sistematično analizirala možne oblike organiziranosti notranjerevizijske službe v javnem holdingu in proučevala njihove prednosti in slabosti. Ocenjujem, da je za skupino javnih podjetij, ki so povezana v javni holding kot matično družbo, najbolj primerna oblika centralizirano organizirana notranjerevizijska služba. Z navedeno obliko organiziranosti se lahko dosega najboljši rezultat glede kakovost izvedenih notranjih revizij ter stroškovno učinkovitost, ob zagotavljanju neodvisnosti notranje revizije, kot temeljne lastnosti za učinkovito doseganje ciljev. V nalogi sem proučevala tudi vpliv sodelovanja nadzornega sveta in notranjega revizorja na neodvisnost slednjega. Ugotovila sem, da potrebnost podajanja soglasij nadzornega sveta na ključne akte notranje revizije (k aktu, s katerim se urejajo namen, pomen in naloge notranje revizije ter k letnemu in večletnemu načrtu dela notranje revizije), njuna medsebojna komunikacija ter podajanje informacij notranjega revizorja o poslovanju družbe nadzornemu svetu, krepijo neodvisnost notranjega revizorja in učinkovitost nadzornega sveta pri nadziranju poslov organizacije.
Ključne besede: javni holding, javno podjetje, notranje revidiranje, notranja revizija, notranjerevizijska služba, centralizirana organiziranost notranjerevizijske službe, nadzorni svet
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 780; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici