| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Gospodarska rast in zadolženost držav
Samuel Plečko, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se je začelo pojavljati vse več indicev, da višina javnega dolga zavira gospodarsko rast držav, kar pomeni, da prekomerno zadolževanje lahko povzroča negativen učinek pri razvoju države. V delu diplomskega projekta preučujemo povezavo med javnim dolgom in gospodarsko rastjo ter gospodarsko rastjo na prebivalca v petih razvitih državah in v petih državah v razvoju. Sprva opredelimo klasično, keynesiansko, neoklasično in teorijo endogene gospodarske rasti ter opišemo njihove slabosti. Prav tako navajamo možne vplive javnega dolga na gospodarsko rast in opredelimo dejavnike, ki vplivajo na dolgoročno vzdržnost javnega dolga. Opravimo tudi pregled študij, ki raziskujejo učinke javnega dolga na gospodarsko rast. V našem delu smo ugotovili, da pri večini analiziranih držav obstaja statistično značilen vpliv javnega dolga na gospodarsko rast. Vendar pa sta tako moč učinka kot tudi dolžniška meja, ko se pojavi vpliv javnega dolga na gospodarsko rast, pri razvitih državah višja kot pri državah v razvoju.
Ključne besede: javni dolg, gospodarska rast, teorije gospodarske rasti
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 139; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Zadolženost japonskega gospodarstva
Betina Partl, 2020, diplomsko delo

Opis: Japonsko gospodarstvo spada med svetovne velesile, vendar pa je dežela vzhajajočega sonca zelo negotova glede svoje zadolženosti. Japonski javni dolg je dvakrat višji, kot pa znaša njen bruto domači proizvod na letni ravni. Glavno problematiko predstavljajo javnofinančni izdatki, ki so namenjeni za socialno varnost. Japonska je država z največjim deležem starejšega prebivalstva, ki vsako leto bolj bremeni državno blagajno. Japonska se sooča tudi s počasno rastjo bruto domačega proizvoda in z deflacijskimi tendencami. Rešitev za deflacijo oblasti vidijo v politiki kvantitativnega sproščanja. Zaradi vse višjih javnofinančnih izdatkov, ki so povezani s staranjem prebivalstva in nizko stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, ugotavljamo, da ob sedanji fiskalni politiki ostaja vprašanje vzdržnosti javnega dolga na Japonskem ključno. Pogoj za dolgoročno vzdržnost javnega dolga in nižje razmerje med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom je višja gospodarska aktivnost in še korenitejše strukturne reforme skupaj z ukrepi fiskalne konsolidacije.
Ključne besede: demografske spremembe, visok javni dolg, dolgoročna vzdržnost japonskega dolga.
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 113; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Primerjava gospodarstev slovenije in belgije s poudarkom na njunem javnofinančnem stanju
Ana Milanez, 2018, diplomsko delo

Opis: Belgija je gospodarsko bolj razvita država kot Slovenija. Značilnosti slovenske in belgijske fiskalne politike dobro pojasnjujejo nižjo raven njunega življenjskega standarda v primerjavi s Švedsko. Delež bruto vladnih investicij v % BDP obeh držav je nizek, po razpletu zadnje krize je še dodatno upadel. Nadpovprečno visoki proračunski izdatki za socialna nadomestila so med veliko recesijo v obeh državah narasli. Obe državi generirata največji obseg proračunskih prihodkov iz naslova davkov na dohodek in socialnih prispevkov. Slovenija je med zadnjo krizo prekinila s procesom razvojnega dohitevanja; recesijo realnega sektorja je poglobila finančna kriza. Proračunski primanjkljaj je tudi zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema med krizo narasel bolj kot v Belgiji, slovenski javni dolg je strmo narasel, zaradi česar so občutno narasli tudi stroški njegovega servisiranja. Belgija pa je med veliko recesijo svojo izhodiščno višjo raven javnega dolga obvladovala uspešneje. Ob posebej hitrem naraščanju proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, v kombinaciji z upadajočim trendom rasti outputa bo dolgoročno vzdržnost slovenskih in belgijskih javnih financ pogojevala uspešna nadaljnja fiskalna konsolidacija. Ugotavljamo, da je trenutno makroekonomsko okolje ugodno za vzdržno znižanje razmerja med javnim dolgom in outputom obeh držav. Pomembno pa je, da se ob fiskalnem naporu neto proračunski prihodki prestrukturirajo v kompozicijo, ki bo Sloveniji zagotovila dvig produktivnosti dela, v Belgiji pa pripomogla k zaviranju upada njene rasti ter dvignila raven agregatne zaposlenosti. Fiskalna preudarnost mora ostati prioriteta slovenske in belgijske ekonomske politike, v nacionalnem interesu obeh držav je omejevanje ciklične pristranskosti njenih nosilcev.
Ključne besede: fiskalna politika, proračunski saldo, javni dolg, gospodarska rast
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 1422; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Javni dolg in njegovo upravljanje v Sloveniji
Valentina Popošek, 2017, diplomsko delo

Opis: Kadar država ne zmore več financirati javnofinančnih odhodkov si mora sredstva zanje izposoditi. To lahko stori tako, da se zadolži na domačem ali tujem trgu. V skladu z zakonom o javnih financah se zadolževanje države v posameznem letu izvaja na podlagi programa financiranja, ki pa ga sprejme državni zbor. Znesek, ki ga država dolguje domačim ali tujim upnikom imenujemo javni dolg. V veliki meri javni dolg predstavljajo državne obveznice, vključuje pa lahko tudi obveznosti iz naslova posojil in danih poroštev. V letih pred finančno krizo mnogo držav ni izkoristilo takratnih ugodnih razmer, da bi si ustvarile rezerve za prihodnje krize. Zato je v veliko državah euroobmočja finančna kriza vzrok za kopičenje javnega dolga. To hitro naraščanje javnega dolga je v okolju finančne nestabilnosti in nizke rasti povečalo potrebo po vzdržnosti javnega dolga. Z namenom doseganja vzdržnosti javnih financ je Slovenija sprejela fiskalno pravilo. Na fiskalnem področju je ena izmed najpomembnejši funkcij države upravljanje javnega dolga. V Sloveniji za upravljanje dolga skrbi državna zakladnica, ki je del Ministrstva za finance. V diplomske projektu smo analizirali javni dolg in njegovo strukturo v Sloveniji v obdobju 2006-2016. Po narejeni analizi smo ugotovili, da se Slovenija večinoma zadolžuje z izdajanjem vrednostnih papirjev. Večji znesek dolga predstavlja notranji dolg, kar pomeni da se država v veliki meri raje zadolžuje na domačem trgu. Slovenija se predvsem zadolžuje dolgoročno tako na domačem trgu kot tudi tujem trgu, saj so namreč vse zadolžitve v opazovanem obdobju na tujem trgu dolgoročne. Od leta 2006 naprej ko je Slovenija vstopila v evropsko monetarno unijo je večina slovenskega dolga v evrih.
Ključne besede: javni dolg, država, upravljanje javnega dolga, zadolževanje, struktura javnega dolga
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 890; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (903,88 KB)

5.
Fiskalno pravilo
Romina Cerar, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj tega diplomskega dela je predstaviti fiskalno pravilo, ki ga je izoblikovala Evropska unija z namenom omejiti zadolževanje držav in s tem poglabljanje krize in so ga z evropskim fiskalnim paktom v svojo zakonodajo sprejele države članice EU. V nalogi bodo podrobneje predstavljene vrste fiskalnih pravil, vsebina oz. določbe fiskalnega pakta ter kako se je uredil vpis pravila v državah članicah EU, seveda pa bo poudarek tudi na tem, kako se je z vpisom fiskalnega pravila spremenil 148. člen slovenske Ustave ter kaj to pomeni za Slovenijo. Nekoliko podrobneje bo predstavljen tudi leta 2015 sprejet Zakon o fiskalnem pravilu, pa tudi napake in odkloni zakonskih določb glede na ustavno določeno fiskalno pravilo.
Ključne besede: fiskalno pravilo, javni dolg, Fiskalni pakt, EU, Ustava RS
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 908; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
PRIMERJAVA JAVNEGA DOLGA SLOVENIJE IN HRVAŠKE
Kaja Preložnjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema tematiko javnega dolga. Javni dolg se nanaša na celoten znesek dolga posamezne države in ga lahko razdelimo po različnih kriterijih. Vpliv javnega dolga na gospodarstvo je odvisen od tega, za kaj se sredstva, ki smo jih pridobili z zadolževanjem, uporabljajo. Ekonomisti se strinjajo, da javni dolg negativno vpliva na gospodarstvo in da je nezaželjen pojav. Za pridobitev bonitetne ocene se analizirajo kazalci, kot so dohodek na prebivalca, inflacija, stanje bilance, analizira se poslovanje države, njen delež na trgih itd. S kombinacijo črk in številk, ter z znakoma plus in minus, kar dodatno povečuje razpon možnih bonitetnih ocen, bonitetne ocene dajejo vlagateljem perspektivo države. Tako Slovenija kot Hrvaška sta bili del bivše države SFRJ, z razpadom katere sta bili prisiljeni prevzeti del dolga, tako da sta bili zadolženi že od samega nastanka. V diplomskem delu primerjam, kako se je javni dolg obeh držav gibal čez leta, v obdobju od 2000 do 2015. Razvidno je, da sta se obe državi zadolževali in da je javni dolg naraščal. V obdobju od 2006 do 2008 se je višina javnega dolga obeh držav začela zniževati, ampak v letu 2008 je prišlo do velike gospodarske in finančne krize, ki je zajela tudi ti dve državi, kar pa je pomenilo ponovno rast javnega dolga.
Ključne besede: javni dolg, BDP, zadolževanje, bonitete, Hrvaška, Slovenija
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 1765; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
GOSPODARSKA KRIZA IN ZADOLŽENOST SLOVENIJE
Aleksander Koren, 2016, diplomsko delo

Opis: Na podlagi analiziranja gospodarske krize in dolga Slovenije ter posameznih izbranih držav ugotavljamo, da je naraščanje javnega dolga tesno povezano z nastankom gospodarske krize. Največji poudarek je namenjen pregledu dogajanja v Sloveniji v obdobju pred in po gospodarski krizi, ki se je pojavila leta 2008. S pregledom točno določenega obdobja in posameznih držav ugotavljamo, da ima gospodarska kriza velik vpliv na celotni gospodarski sistem. Slovenija je ob izbruhu gospodarske krize, zaradi nepripravljenosti toliko bolj čutila padec gospodarske aktivnosti posebej pa so posledice vidne na področju javnih financ, zaposlenosti oziroma brezposelnosti in na zunanjetrgovinski bilanci. Čeprav slovenske javne finance v svoji zgodovini niso nikoli bile izrazito neuravnovešene je prav gospodarska kriza pokazala, da vendarle obstajajo težave v finančni strukturi države Slovenije. Zmanjšana gospodarska aktivnost, nekonkurenčnost izvoza, omejeno uspešni protkrizni ukrepi fiskalne politike in javnofinančni posegi za reševanje bančnega sistema so ustvarili izrazito povečanje javnega dolga v Sloveniji. Pred izbruhom gospodarske krize je Slovenija spadala med države z nizko zadolženostjo, po obdobju gospodarske krize pa je Slovenija zapadla v skupino srednje zadolženih države Evropske unije.
Ključne besede: gospodarska kriza, padec gospodarske aktivnosti, upravljanje dolga, javni dolg, zadolženost Slovenije.
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 663; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1007,06 KB)

8.
ANALIZA JAVNEGA DOLGA IN UKREPOV ZA NJEGOVO OBVLADOVANJE V ČASU FINANČNE KRIZE NA PRIMERU SLOVENIJE, GRČIJE IN ŠPANIJE
Sara Milošič, 2016, magistrsko delo

Opis: Leta 2007 smo bili priča nastanku finančne krize, ki se je najprej pojavila v Ameriki in je kasneje zajela še preostanek sveta. Maja 2010 je krizo v evropskem sistemu sprožila dolžniška kriza Grčije. Sprva se je zdelo, da je recesija že dosegla dno, vendar je dokaj hitro postalo jasno, da temu ni tako saj se je javni dolg v državah drastično povečal. Raven javnega dolga v Sloveniji leta 2008 sicer še ni bila tako kritična, saj je bila še vedno pod povprečjem EU, ki je v letu 2010 znašala 80 odstotkov BDP-ja EU, problematičen pa je bil trend zadolževanja, saj je bil ta med državami članicami EU v zadnjih letih med najhitreje rastočimi. Javi dolg v Sloveniji se je v naslednjih letih hitro začel povečevati. V prvem četrtletju leta 2013 smo zabeležili visok padec gospodarske aktivnosti, padec BDP je bil po razpoložljivih podatkih med največjimi v evrskem območju. Javni dolg, ki je bil med letoma 2006 in 2010 v povprečju 28,6-odstoten, bo še naraščal. Do konca leta 2015 se je povzpel na 80,8 odstotka BDP. Španija se trenutno sooča z najhujšo finančno krizo v zadnjih petdesetih letih. Kriza se je začela kot razširitev mednarodne finančne krize in kot posledica neravnovesij v bančnem in nepremičninskem sektorju. Javni dolg se znatno povečuje. Najhujše posledice finančne krize so se pokazale leta 2009. Upad gospodarstva, proizvodnje, izguba delovnih mest, upad BDP-ja za 6 %. Javni dolg v Španiji je trenutno dosegel rekord saj po podatkih španske centralne banke znaša že 87,8% BDP. Finančna kriza v Grčiji se je začela leta 2009 z dvomi investitorjev, če je Grčija sposobna servisirati svoje dolgove. Sprva je grška vlada prikrivala realne podatke o višini javnega dolga in primanjkljaja ampak se je hitro pokazalo, da sta javnofinančni primanjkljaj in javni dolg bistveno večja kot so sprva prikazali. Leta 2009 je prišla na oblast nova vlada, se je izkazalo, da ima država proračunski primanjkljaj, štirikrat višji od dovoljenega po maastrichtskih kriterijih, ki jih morajo upoštevati države članice Evropske unije. Za nastanek takšnega javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja si je Grčija kriva veliko sama saj je značilno, da je v preteklosti in prav tako tudi sedaj prihaja do davčnih utaj. S pobiranjem davkov države služijo kar v tem primeru pri utaji davkov seveda pomeni, da je država ogoljufana in sicer je Grčija letno izgubila tudi do 20 mrd evrov. Spodbujanje gospodarske rasti in zmanjševanje javnega dolga je strateška prednostna naloga Evropske Unije in držav članic ter je del lizbonske strategije. V podporo tej strateški prednostni nalogi izvaja Evropska unija skupno politiko v vseh sektorjih gospodarstva, medtem ko države članice izvajajo lastne nacionalne strukturne reforme. Učinki teh reform in politik se čutijo v vsej Evropski uniji zaradi tesnih in vse pogostejših vezi med državami članicami.
Ključne besede: Javni dolg, recesija, finančna kriza, javnofinančni primanjkljaj, bruto domači proizvod, konkurenčnost, tveganje.
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 811; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
ANALIZA VPLIVA GLOBALNE FINANČNE KRIZE NA FISKALNO VZDRŽNOST DRŽAV EVROOBMOČJA
Mirjana Gregurec, 2016, magistrsko delo

Opis: Glavni namen naloge je oceniti vpliv globalne gospodarske in finančne krize, ki je nastopila leta 2008, na kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno vzdržnost javnih financ skupine držav evroobmočja. Fiskalna vzdržnost pomeni dolgoročno plačilno sposobnost držav, pri katerih se delež javnega dolga v BDP ne povečuje oziroma ima težnjo vračanja na začetno raven. V teoretičnem delu naloge smo kritično prikazali dejavnike, ki vplivajo na vzdržnost javnih financ, in predstavili glavne metode ocenjevanja vzdržnosti javnih financ. V drugem, empiričnem delu smo ocenili fiskalno vzdržnost z metodo primarne fiskalne vrzeli, ki so jo v strokovno literaturo uvedli in uveljavili Buiter (1983), Bohn (1998) in Blanchard (1990). Kazalnik primarne fiskalne vrzeli meri razliko med deležem tekočega primarnega deficita v BDP in deležem zahtevanega stabilizacijskega deficita, potrebnega, da se delež javnega dolga v BDP ne poveča. Ključne spremenljivke, ki se v modelu uporabljajo, so: delež javnega dolga v BDP, delež fiskalnega salda v BDP, delež primarnega fiskalnega salda v BDP, nominalne in realne stopnje gospodarske rasti ter nominalne in realne obrestne mere na javni dolg. Zaključimo lahko, da je finančna kriza resno ogrozila vzdržnost javnih financ evroobmočja in izpostavila potrebo nujnega fiskalnega prilagajanja in dolgoročne fiskalne konsolidacije. Ker so v nalogi analizirani prihodnji dogodki ali stanja na podlagi zgodovinskih podatkov in arbitrarno izbranih izhodiščih, je treba upoštevati tveganje korektnosti dobljenih ocen.
Ključne besede: javni dolg, proračunski primanjkljaj, fiskalna vzdržnost, fiskalna politika, metoda primarne fiskalne vrzeli
Objavljeno: 26.05.2016; Ogledov: 739; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
PRIMERJAVA ZAHTEVANE DONOSNOSTI SLOVENSKIH OBVEZNIC Z IZBRANIMI DRŽAVAMI
Anja Peček, 2014, diplomsko delo

Opis: Evropske države so v obdobju dolžniške krize začele pospešeno izdajati dolžniške vrednostne papirje. Italija, Slovenija in Hrvaška so v času finančne in gospodarske krize z emisijo obveznic prišle do finančnih virov. S temi viri so pokrile primanjkljaj v proračunu in skušale zmanjšati višino javnega dolga z odplačilom obresti. V diplomskem seminarju tako podrobneje analiziramo tekočo donosnost in donosnost do dospetja, ki kaže na stroške zadolževanja omenjenih držav. Bonitetne agencije s svojim delovanjem vplivajo na vlagatelje, ki zahtevajo primerno stopnjo donosa za obveznico, v katero so investirali sredstva. V obdobju današnje krize so bonitetne hiše veliko pripomogle k zaostreni situaciji v državah, saj sta Slovenija in Hrvaška v določenem trenutku doživeli večkratno spremembo kreditne ocene, kar je sprožilo paniko na finančnih trgih. Tako Italija in Slovenija sta doživljali pretrese zaradi slabega delovanja na političnem področju. Vlagatelji so kljub enakim problemom investirali sredstva v italijanske obveznice, k čemur je pripomogla tudi Evropska centralna banka s svojimi ukrepi.
Ključne besede: obveznica, donosnost do dospetja, tekoča donosnost, javni dolg, dolžniška kriza.
Objavljeno: 20.11.2014; Ogledov: 980; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (515,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici