| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRENOVA ZELENIH POVRŠIN URBANE SOSESKE NOVA VAS II.
Sara Mitrevski, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Mariborska soseska Nova vas je bila zgrajena v osemdesetih letih in je še danes četrt z velikim deležem prebivalstva. Prepredena je s številnimi javnimi površinami, kjer so bile včasih trgovine, trafike in parki. Število javnih površin se je krčilo. Ključna ugotovitev v soseski Nova vas II je, da so divja parkirišča v soseski zelo problematična, ker so postali avtomobili sestavni del vsake družine (marsikatera ima več kot enega). Velik del javnih površin se je spremenil v divja parkirišča, ki pa negativno vplivajo na izgled in bivalno ugodje v soseski. Garažni hiši imata propadajočo konstrukcijo in tako nista povsem uporabni. Prehodi, ki so prej služili boljši povezljivosti soseske, so zdaj zagrajene ropotarnice. Pešpoti, ki so bile včasih ponos soseske, so sedaj gmota pločevine in tako neprehodne. Rešitev v urbani soseski Nova vas II je, da se postavijo pogrezljivi valji oziroma urbanistične prepreke na vseh vstopnih točkah v osrčje soseske in se tako umakne avtomobile nazaj na urejena parkirišča. S sanacijo obeh garažnih hiš bi pa pridobili nova parkirna mesta, ki so v soseski Nova vas II. potrebna. Degradirana območja v soseski Nova vas II bi prenovili v zelene površine. Ureditev pešpoti je ključnega pomena, saj s tem poveča pretočnost soseske. Potrebna je tudi posodobitev urbane opreme ter ureditev zelenih površin okrog njih.
Ključne besede: odprte javne površine, divja parkirišča, urejena parkirišča, anketni vprašalnik, soseska Nova vas II.
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (46,27 MB)

2.
Socialno geografski prikaz uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju
Vesna Videmšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Javne odprte površine predstavljajo kraje zadovoljevanja nekaterih temeljnih življenjskih potreb. Med sabo se razlikujejo po funkcionalnosti in opremljenosti, zato ljudje izberejo tisto, ki je za zadovoljitev njihovih potreb najbolj primerna. Namen magistrskega dela je prikazati socialne lastnosti uporabnikov javnih odprtih površin v Velenju. Opredelili smo temeljne pojme s področja socialne geografije ter javnih odprtih površin, nato pa smo se osredotočili na posamezne javne odprte površine v Velenju. Skozi analizo smo želeli ugotoviti, kakšno je število uporabnikov posamezne javne odprte površine, njihova starostna in spolna struktura ter kakšne dejavnosti ob tem izvajajo. Ugotovili smo, da se socialne skupine in aktivnosti med javnimi odprtimi površinami v Velenju razlikujejo.
Ključne besede: socialna geografija, javne odprte površine, socialna skupina, socialno prostorska diferenciacija, Velenje
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 376; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA IZDELAVE KOLESARSKEGA IZPITA MED PODEŽELSKIMI IN MESTNIMI ŠOLAMI SV SLOVENIJE
Melita Hrovat, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Primerjalna analiza izdelave kolesarskega izpita med podeželskimi in mestnimi šolami v severovzhodnem delu Slovenije je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obsega varno prečkanje ceste, proceduro kolesarskega izpita; od teoretičnega, praktičnega vse do usposabljanja na javnih prometnih površinah, akcije prometne varnosti, varnega kolesa, psihološke osnove prometne varnosti ter prometne varnosti v očeh otrok. V empiričnem delu je predstavljena raziskava učencev petih razredov, ki opravljajo kolesarski izpit. V njej nas predvsem zanima, kateri učenci so bolj pripravljeni na varno vožnjo s kolesom v prometu, kdo izmed njih se bolj srečuje s konkretnimi prometnimi situacijami ter kje so bolj urejene kolesarske steze. S pomočjo raziskave se je ugotovilo, da obstajajo razlike med mestnimi in podeželskimi šolami pri opravljanju kolesarskega izpita. Tako je v mestu gostejši promet, več semaforiziranih križišč, urejene so kolesarske steze. Tega na podeželju oz. na vasi ni ali pa je le v manjši meri. Učenci iz mestnih šol so bolj pripravljeni na vožnjo po javnih prometnih površinah kot podeželski otroci. Razlika se kaže tudi v samem teoretičnem delu kolesarskega izpita, saj je za mestne učence nekoliko zahtevnejši kot za podeželske; zajema namreč 21 vprašanj, pri katerih sta zadnji dve vezani na križišča.
Ključne besede: kolesarski izpit, mestne šole, podeželske šole, javne prometne površine, učenci, akcije prometne varnosti.
Objavljeno: 11.10.2012; Ogledov: 1205; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
5.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici