| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI ZA PRIDOBIVANJE DOHODKOV JAVNIH ZAVODOV NA TRGU
Anica Pučko, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetniško obnašanje pomeni zaznavo podjetniške priložnosti in njeno uresničitev z namenom doseganja ekonomske koristi, dobička. Za socialnega podjetnika pa je zanimiva tista podjetniška priložnost, ki poleg ekonomske koristi ponuja tudi možnost prispevati k družbeni blaginji. Podjetniško obnašanje v nepridobitni dejavnost se kaže v minimiziranju stroškov in maksimiziranju kakovosti opravljenih storitev. Javni zavodi opravljajo dve vrsti dejavnosti: javno službo in tržno dejavnost. Javna služba se opravlja kot nepridobitna dejavnost. Njen namen je proizvodnja javnih dobrih, ki je ne moremo ali ne smemo prepustiti delovanju trga. V tržni dejavnosti pa javni zavod nastopa s svojimi konkurenčnimi storitvami na trgu z namenom ustvarjanja dobička. Zaradi neusklajene in premalo natančne zakonodaje na tem področju ni enotne opredelitve katere storitve spadajo pod javno službo in katere pod tržno dejavnost. Posledično je potem tudi težje ugotavljati presežek prihodkov nad odhodki oziroma pri tržni dejavnosti dobiček. Za javne osnovne šole v Mestni občini Maribor smo ugotovili, da prihodki iz tržne dejavnosti predstavljajo majhen delež v celotnih prihodkih, ter da ne zaznavajo in ne opredeljujejo dodatnih podjetniških priložnosti. Pri tem jih omejuje obstoječa zakonodaja. Po našem mnenju ni smiselno javnim osnovnim šolam omogočiti dodatno tržno dejavnost, ker bi to vodilo k zmanjšanju kakovosti izvajanja javne službe in k povečanju razlik med zaposlenimi in samimi javnimi osnovnimi šolami.
Ključne besede: podjetniška priložnost, socialno podjetništvo, javne službe, javni zavodi, tržna dejavnost, javne osnovne šole
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 1657; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (586,50 KB)

2.
PRESOJA UPORABE DOKUMENTACIJSKEGA SISTEMA V OSNOVNIH ŠOLAH
Teja Jurak, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen sistemov za upravljanje z dokumenti je poleg arhivske funkcije še ustvarjanje, urejanje in upravljanje z dokumenti ter možnosti njihovega sledenja in revidiranja. V javnih osnovnih šolah v Sloveniji sta najpogosteje zastopana Lo.Polis podjetja Logos in eAsistent konzorcija Herkules. Prednosti sta ta dokumentacijska sistema prinesla predvsem učiteljem zaradi velike preglednosti in znatno hitrejše obdelave raznih statističnih podatkov. Najmanj so nad dokumentacijskim sistemom navdušeni osnovnošolci, ker imajo njihovi starši informacije takoj na razpolago. Računovodstvo uporablja druge računalniške programe, v največji meri je zastopan SAOP. Za lažje in učinkovitejše delo je omogočen uvoz in izvoz podatkov iz šolskega dokumentacijskega sistema v računovodski program. Osnovne šole dokumente, ki so vezani trajni hrambi, hranijo ali samo v papirni obliki ali kombinirano, tako v papirni kot tudi elektronski obliki. Dokumente, ki se hranijo določen čas 5 let ali manj oz. krajši kot je minimalni rok hrambe dokumentov, več dokumentov arhivirajo v elektronski obliki.
Ključne besede: dokument, dokumentacijski sistem, centralna zbirka dokumentov, sistem za upravljanje dokumentov, javne osnovne šole, računovodstvo osnovnih šol
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 382; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici