SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Lokalna samouprava na Irskem
Aleš Zorc, 2010, diplomsko delo

Opis: Republika Irska je izrazito centralizirana država. Sistem lokalne samouprave na Irskem ima korenine v britanski lokalni samoupravi iz leta 1922 in je bil deležen redkih sprememb. Irska ustava do leta 1999 ni vsebovala izrecne določbe, ki bi se nanašala na ureditev lokalne samouprave. Temeljno zakonodajo na področju strukture, delovanje in nalog lokalne samouprave predstavlja Zakon o lokalni samoupravi iz leta 2001. Primarno raven lokalne samouprave tvori 29 okrožnih svetov in pet mestnih svetov, sekundarno raven pa 80 občinskih svetov. Na lokalni ravni delujejo tudi številne lokalne javne agencije. Direktorski sistem v lokalni samoupravi predstavlja bistveno razliko med Irsko in drugimi članicami Evropske unije. Lokalna samouprava na Irskem ima manjši obseg funkcij v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Sredstva iz državnega proračuna predstavljajo približno polovico vseh sredstev lokalne samouprave. Preostala sredstva lokalne oblasti zberejo s taksami, plačili za javne storitve in dajatvami za razvoj.
Ključne besede: lokalna samouprava, okrožni/mestni svet, občinski svet, okrožni/mestni direktor, lokalne javne agencije
Objavljeno: 22.02.2010; Ogledov: 1414; Prenosov: 92
.pdf Polno besedilo (366,33 KB)

2.
Pravna ureditev javnih agencij v Republiki Sloveniji
Urška Požlep, 2017, diplomsko delo

Opis: Pojem agencije se pred uveljavitvijo Zakona o javnih agencijah (v nadaljevanju ZJA) leta 2002 v dotedanji ureditvi ni uporabljal enotno, saj so poimenovanje uporabljali organizacijsko različni javnopravni subjekti (npr. Agencija za energijo, Agencija za trg vrednostnih papirjev itd.), kot tudi organi v sestavi ministrstva. Zaradi zmede na področju poimenovanja subjektov javnega sektorja se je pojavila potreba po sprejetju sistemskega zakona, za odpravo anomalij na tem področju. S sprejemom ZJA se je uredila statusna oblika nosilcev javnih pooblastil in njihovo delovanje. Namen javnih agencij je zmanjševanje obsega državne uprave ter zadovoljevanje potreb po neodvisni regulaciji (tj. samostojnem urejanju določenega področja). Nekaj let po uveljavitvi ZJA se je v praksi izkazalo, da je ureditev javnih agencij v nekaterih delih neustrezna. Na to je opozorilo Računsko sodišče Republike Slovenije v revizijskem poročilu in od vlade zahtevalo ureditev spornih določil. Vlada se je na revizijsko poročilo odzvala z ukrepi, ki jih je Računsko sodišče v porevizijskem poročilu označilo kot zadovoljive. Zavezala se je spremeniti ZJA v delih postopka ustanovitve javne agencije, učinkovitejše in preglednejše upravljanje, načrtovanje dela ter poročanje direktorja, kar je storila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru.
Ključne besede: zakonska ureditev, javne agencije, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, revizijsko poročilo, porevizijsko poročilo, Računsko sodišče Republike Slovenije
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 46; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (922,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici