| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Strokovni nadzor v šolah vožnje Javne agencije RS za varnost v prometu
Tjaša Kirn, 2020, diplomsko delo

Opis: Kandidati za voznike motornih vozil se v šolah vožnje ne naučijo zgolj upravljati z motornim vozilom, temveč tudi, kako varno voziti v cestnem prometu. V procesu poučevanja pridobivajo najbolj ključne izkušnje, da ostanejo varni vozniki tudi v kasnejšem življenju. S tega vidika je dejavnost šol vožnje prav gotovo pomembna dejavnost in zaradi tega je bilo treba nad njo vzpostaviti primeren nadzor. S prihodom Javne agencije RS za varnost prometa se je na tem področju marsikaj spremenilo – šole vožnje niso pod nadzorom samo s strani Javne agencije, ampak tudi s strani Policije in Inšpektorata za delo in Infrastrukturo. Leta 2017 je tudi bila sprejeta novela Zakona o Voznikih, ki je precej zaostrila kadrovske pogoje za delo v šoli vožnje. Diplomsko delo se osredotoča na strokovni nadzor nad strokovnostjo in zakonitostjo dejavnosti šol vožnje, ki ga vrši Javna agencija. Diplomsko delo je nastalo tudi z namenom, da se prikaže mnenje učiteljev vožnje o trenutnem nadzoru ter njihovi predlogi za njegovo izboljšanje. Poleg tega sta v diplomskem delu predstavljeni organizaciji Javne agencije in Združenja šol vožnje Slovenije ter njuno delovanje, predstavljeni so zakonski predpisi za dejavnost šol vožnje in podatki o izvedenih strokovnih nadzorih nad šolami vožnje v obdobju od leta 2013 do leta 2019. S pomočjo primerjave teh podatkov, ki smo jih razdelili v dve obdobji, smo potrdili hipotezo. Strokovni nadzor AVP je dober in uspešno preprečuje zakonske kršitve šol vožnje. Podatki o mnenju učiteljev vožnje so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1ka, ki je bil preko elektronskega sporočila posredovan 99 šolam vožnje po Sloveniji. Pri tem je raziskovalni vzorec obsegal 49 v celoti izpolnjenih anket, 16 pa jih je bilo delno izpolnjenih. Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da učitelji vožnje večinoma poznajo namen nadzora ter so mnenja, da je potreben. Vendar nihče od sodelujočih ni imel zelo dobrih izkušenj s temi nadzori. Vsi pa so mnenja, da bi se lahko nadzor precej izboljšal, če bi se upoštevalo njihove predloge.
Ključne besede: diplomske naloge, Javna agencija RS za varnost prometa, strokovni nadzor, šole vožnje, mnenja učiteljev vožnje
Objavljeno: 18.08.2020; Ogledov: 239; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Vloga, pomen in razvoj preventive, kot segmenta policijskega dela na temelju projekta "javna varnost"
Matjaž Horvat, 2019, diplomsko delo

Opis: V sodobni demokratični družbi se vloga policije v skladu z zahtevami policijskega dela ves čas prilagaja in spreminja. Glede na to, da je cilj slovenske policije bil, da se povzdignejo na nivo sodobne evropske policije, se mora slovenska policija ves čas skozi razvoj soočati s potrebo po ustreznem načrtovanju, spreminjanju in vrednotenju načinov preventive kot segmenta policijskega dela. Zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja je temeljno poslanstvo policijskega dela, ki se lahko uresničuje samo skupaj z ljudmi, med katerimi in za katere policija deluje. Takšno delovanje se imenuje »v skupnost usmerjeno policijsko delo«, ki pomeni novo filozofijo dela policije, ki daje večji poudarek sodelovanju s skupnostjo oziroma lokalnim nivojem, v katerem deluje. V takšnem policijskem delu ima še vedno najvidnejše mesto vodja policijskega okoliša. V diplomskem delu želimo prikazati, da se je slovenska policija reorganizirala po vzoru nekaterih zahodnih držav, saj se je z vpogledom v teoretična spoznanja ter primerjalno analizo praktičnih izkušenj drugih držav izoblikoval projekt »javna varnost« kateri je pustil pomemben pečat pomenu preventive in njeni zamisli v praksi. Izvajanje projektov s katerimi se opravi reorganizacija običajno povzroči prilaganje policijske organizacije spreminjajočemu se okolju, zato je potrebno sprožiti proces približevanja na lokalnem nivoju sistematično in spremembe prilagoditi miselnosti in načinu dela. Cilj diplomskega dela je predstaviti (re)organizacijo policijskih postaj, začenši od projekta »javne varnosti« do projekta v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki se je izoblikoval z novo strategijo dela policije, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na določitev policijskih okolišev, vključno s spremembo funkcije vodje policijskega okoliša in na tej podlagi prikazali analizo preventivnega dela petletnega obdobja (2013-2017) na Policijski upravi Murska Sobota.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, preventiva, vodja policijskega okoliša, projekt "javna varnost"
Objavljeno: 09.07.2019; Ogledov: 601; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)

3.
Vzpostavitev sistema upravljanja informacijske varnosti v javnem skladu
Darinka Trček, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili model vzpostavitve sistema upravljanja informacijske varnosti v štirih fazah, pri čemer smo zasledovali procesni pristop z uporabo temeljnih faz Demingovega kroga – načrtovanje, uvedba, preverjanje in ukrepanje, ki jih priporoča tudi ISO/IEC družina standardov 27000 za področje informacijske varnosti. Model je apliciran na konkretno organizacijo – Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Podrobneje smo se v magistrskem delu usmerili v prvo fazo vzpostavitve – načrtovanje. Poleg pregleda trenutnega stanja smo izvedli popis ključnih procesov, ovrednotili dobrine in opredelili grožnje ter pripravili oceno tveganj. Ta je bila podlaga za pripravo načrta varovalnih ukrepov, ki skupaj s predlogom krovne politike informacijske varnosti in načrtom implementacije SUIV tvori predlog načrta uvedbe SUIV, ki ga potrdi poslovodstvo. Za nadaljnje tri faze – uvedbo SUIV, vzpostavitev sistema kontrol in nadzora SUIV ter analizo odstopanj SUIV z izvajanjem korektivnih ukrepov - so podana priporočila. Ker so zaposleni pogosto eden najšibkejših členov pri zagotavljanju informacijske varnosti, so podana tudi priporočila glede dviga ozaveščenosti, usposabljanja in izobraževanja zaposlenih na področju informacijske varnosti.
Ključne besede: varnost, informacijski sistem, upravljanje, SUIV, javna uprava
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 953; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Varovanje glasbenih festivalov in pogledi udeležencev na varnost - študija primera MetalDays
Anja Bobič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se vsebinsko ukvarja s temeljnimi pojmi in zakonodajo, ki ureja področje javnih prireditev, kot tudi organiziranostjo glasbenega festivala Metaldays v smislu varnosti in varovanja. Študija primera je eksplicitno narejena na izbranem festivalu. K raziskovanju so prispevali tako delujoči subjekti, kot tudi posamezniki, udeleženci tega festivala. Občutek varnosti pri večdnevni udeležbi je izrednega pomena, kot tudi ustrezna zagotovitev varnosti, kadar gre za zbiranje večjega števila ljudi, kot je to pri glasbenih festivalih. Delo posameznih odgovornih oseb zahteva poznavanje različnih področij, ki urejajo javna zbiranja in medsebojno sodelovanje pri načrtovanju dogodka. Organizatorji in osebe, ki zagotavljajo varnost, se tako soočajo z različnimi dejavniki in varnostnimi izzivi. V nadaljevanju dela so na podlagi raziskovanja razložene ugotovitve ankete. Definirani so rezultati pogledov udeležencev MetalDays glede občutka varnosti in njihovih mnenj o varovanju, varnostnem osebju in policiji. Naloga poskuša zajeti organiziranost na splošno in v varnostnem pomenu ter naloge in morebitne težave, s katerimi se sooča osebje. Teoretično se naloga opira na slovensko zakonodajo, ki določa postopke pri organiziranju javne prireditve in njenega varovanja. Diplomsko delo med drugim opozarja na ureditev področja glede organizacije in pomanjkljive domače literature. Zakonodaja je dobro urejena, teorija za dobro organizacijo festivalov pa pomanjkljiva, zato prihaja do slabšega razumevanja, upoštevanja predpisov in vodenja v praksi. Naloga napeljuje k nadaljnjem raziskovanju na področju prirejanja glasbenih festivalov in njegovi varnosti. S tem bi morebiti povzeli nekakšna splošna in razumljiva navodila ali priročnik, ki bi pripomogel k boljši organizaciji in primerni zagotovitvi varnosti udeležencev na najvišjem nivoju.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, varovanje, javna prireditev, glasbeni festival, MetalDays
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 371; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

5.
OSVETLJENOST PREHODOV ZA PEŠCE
Tamara Bračko, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Z modernizacijo se je spremenil način življenja ljudi. Vedno več je tudi cest, katere nam omogočajo da živimo »moderni« način življenja, ki pa je tudi vse hitrejši. Posledično vse več ljudi uporablja avtomobile, saj tako hitreje pridejo do željenega cilja. Zato je še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo strmeti k temu, da bodo tudi prehodi za kolesarje in pešce čim bolj varni. Naloga predstavlja štiri naključno izbrane prehode za pešce v Mariboru, ki so premalo osvetljeni in tako nevarni za pešce. Prikazuje tudi kako bi se z majhnim vložkom povečanja osvetljenosti, varnost prehodov povečala in posledično zmanjšala možnost nastanka prometne nezgode zaradi slabe vidljivosti. Na koncu diplomske naloge je izračunan tudi dejanski strošek povečanja osvetljenosti teh prehodov.
Ključne besede: promet, prehod za pešce, osvetljenost, varnost pešcev, označitev prehodov, analiza stroškov osvetljenosti, javna razsvetljava
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 1139; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Elementi varnostnega načrta prireditve »Poletna grajska dogodivščina 2016« v Posavskem muzeju Brežice
Kristijan Roškarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Prireditve privabijo veliko število obiskovalcev tako domačinov kot turistov. Uspešnost prireditev na turističnih destinacijah je zelo odvisna od varnosti, saj vemo, da se grožnje varnosti vedno odražajo v turizmu. V zaključnem delu z naslovom »Elementi varnostnega načrta prireditve »Poletna grajska dogodivščina 2016« smo želeli proučiti organizacijo varovanja javne prireditve v Posavskem muzeju Brežice, kjer smo opravljali praktično usposabljanje v času študija. S proučitvijo elementov varnostnega načrta take prireditve pa dobiti odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri dele. V prvem delu so prikazane splošne teoretične značilnosti turizma in varnosti v turizmu, kot jih pojmujejo različni avtorji. Drugi del obravnava varovanje javnih prireditev kot jih je normativno predpisala država. Predstavljeni so vsi zakonski in podzakonski akti, ki so podlaga za načrtovanje in izvedbo varovanja javnih prireditev. Zasebne družbe, prevzemajo od države vse več pooblastil in nalog varovanja. Varovanje v muzejih je zakonsko urejeno posebej z Zakonom o varovanju kulturne dediščine, ki pa prav tako kot velja za prireditve v muzejih. Z Uredbo o obveznem organiziranju varovanja, pa določil elemente varnostnega načrta. Muzeji načrtujejo varovanje zgradbe in razstavljene kulturne dediščine. Vsi vidiki varnosti, tudi varovanje prireditev v muzeju, so zajeti v krovnem načrtu varovanja. Da bi spoznali kompleksnost organiziranja in izvedbe varovanja prireditve v muzeju, je v naslednjem poglavju predstavljena javna prireditev »Poletna grajska dogodivščina 2016« v Posavskem muzeju Brežice. Z analitičnim pristopom do varovanja prireditve v muzeju, smo določili elemente varovanja in elemente varnostnega načrta po naši zamisli, seveda ob upoštevanju zakonskih predpisov, programa prireditve in ugotovitev drugih avtorjev. Za potrditev raziskovalnih vprašanj v nalogi smo opravili raziskavo v obliki usmerjenega intervjuja, kjer smo na podlagi enakih vprašanj od direktorice muzeja in naključnega obiskovalca pridobili njihova mnenja o elementih varnostnega načrta in dobili odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili.
Ključne besede: Turizem, varnost, javna zbiranja, javna prireditev, služba varovanja, dokumenti varovanja, ocena stopnje tveganja, program varovanja, fizični načrt varovanja, elementi varnosti, varovanje v muzeju varnost
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 670; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Neprijavljena javna zborovanja
Benjamin Pregl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali in opisovali pojav neorganiziranih javnih zbiranj, pri katerih niso javno znani organizatorji oz. odgovorne osebe in/ali niso prijavljena policiji ali upravni enoti. Uvodoma smo v diplomski nalogi opisali zgodovino obvladovanja javnih zborovanj in kršitve zoper javni red in mir oziroma, kot so takrat rekli zoper javni red in pokoj. Prva sila, ki je bila specializirana prav za naloge notranje varnosti je bilo orožništvo, ki se je formiralo v 19. stoletju. Kasneje v nadaljevanju tega poglavja opišemo tudi delovanje milice. V drugem poglavju nas je zanimal zakonski vidik množičnih zbiranj z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih imamo: kot posamezni udeleženec javnega zborovanja, kot organizator, kot ponudnik varnostnih storitev, kot redar prostovoljec, kot policist. Za obvladovanje varnostno tveganih situacij, kot so javna zbiranja z višjo stopnjo tveganja, se sme formirati Posebna policijska enota (enota na sklic). Ker pa ob množičnih zbiranjih načeloma število oddelkov oziroma mož ne more izenačiti število protestnikov, ki jih je potrebno obvladovati, za enoto veljajo dodatne zakonitosti, kot so posebne taktike postavitev in premikov oddelkov. Enota pa lahko uspešno deluje zgolj ob kvalitetnih in ažurnih operativnih podatkih, zato ta enota uporablja razne druge enote in sisteme za nadzor operativnega območja. Za vsak množični dogodek obstajajo predhodni signali iz okolja, ki napovedo določene pomembne lastnosti, ki jih bo imelo množično zborovanje, zato smo opisali sestavo varnostne ocene zbiranj. Za množice velja, da jo sestavljajo posamezniki, ki pa ne delujejo kot posamezniki, vendar kot množica posameznikov z zmanjšano osebno zavestjo. Kljub dokaj dobri raziskanosti tega področja, je v letu 2012 vstajništvo v Sloveniji zamajalo naše pojmovanje ali predstave o protestiranju, ki smo ga imeli ukoreninjenega nekje v naši podzavesti, saj je modelu poteka takšnih dogodkov bila pridana nova pomembna spremenljivka, to so socialna omrežja. V letih 2011 in naprej, so varnostne organizacije po svetu večinoma nepripravljene spoznavale moč vpliva socialnih omrežij na proteste. Čeprav se psihologija ali dinamika znotraj protestniške množice ni spremenila, se je spremenila hitrost in moč, ki jo imajo socialna omrežja na mobilizacijo velikega števila ljudi. Tako je ključno, kako prepoznati entitete na spletu, ki so pomembne za obvladovanje takšnih varnostnih dogodkov, saj samo tako lahko najdemo identiteto nekega stvarnega dogodka. Ob tradicionalnih medijih se je pojavil nov način množične komunikacije, kjer je protagonist vsak posameznik, ki je član virtualne skupnosti. Socialna omrežja so tudi zaradi svoje narave širjenja objav naravni filter, kjer se novica, ki jo virtualna skupnost prepozna kot dobro, hitreje in bolj množično potencira kot pa novice, ki skupnosti niso po volji oziroma jih množična skupnost ne prepozna kot legitimne (viralnost objav). Če poenostavimo, gre za množično ljudsko cenzuro. S proučevanjem novic in raziskav o uporabi socialnih omrežij na protestih o preteklih protestih smo lahko opazili vzorec, kjer se poročanje medijev ni skladalo s predstavo množice o konkretnem dogajanju na protestih (upoštevati je potrebno tudi, da gre za množico pričevalcev o dogajanju). Množična pričevanja, ki jih povežejo socialna omrežja imajo za ljudi večjo legitimnost kot pa mediji, ki po mnenju mnogih delujejo pod vplivom raznih centrov moči.
Ključne besede: javna zborovanja, javni red in mir, kršitve, varnost, policija, policijsko delo, diplomske naloge
Objavljeno: 29.11.2016; Ogledov: 847; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

8.
INFORMACIJSKA VARNOST V DRŽAVNI UPRAVI
Domen Dolinar, 2015, diplomsko delo

Opis: Informacijsko komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) ima v današnjem času vedno večjo vlogo in pomen v našem življenju in hkrati mnoge uporabne lastnosti tako za državo kot tudi gospodarstvo. Obenem s tem pa predstavlja točko velike ranljivosti sodobnih družb, saj je le ta vse bolj prepletena ter odvisna od uporabe in delovanja raznih omrežij. Tudi država je temu področju začela namenjati večjo pozornost. Prav zato je politika v svoje delovanje začela vključevati pojem informacijske varnosti.
Ključne besede: informacijo komunikacijska tehnologija, informacijska varnost, javna uprava, državna uprava, varnostni mehanizmi
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 496; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
10.
INFORMATIZACIJA PLAČILNEGA PROMETA JAVNIH UPORABNIKOV IN FINANČNE POSLEDICE ZLORAB LE-TEGA
Nina Strcaj, 2014, diplomsko delo

Opis: S pojavom interneta, ki kot komunikacijsko sredstvo omogoča povezovanje velikega števila posameznikov in podjetij, tudi državna uprava dobiva močno orodje, ki ga lahko uporabi za uresničevanje svojih ciljev. Informatizacija javne uprave predstavlja skupek projektov, ki zajemajo predvsem standardizacijo in poenostavitev upravnih postopkov. Eden izmed utečenih postopkov e-poslovanja v javni upravi je poslovanje proračunskih uporabnikov z Upravo Republike Slovenije za javna plačila (UJP). Med njima se posredujejo plačilna navodila, sporočila o prometu in stanju denarnih sredstev na podračunih pri UJP ter vsi podatki povezani s plačilnimi instrumenti. Bistvene prednosti, ki jih prinaša takšen način poslovanja so prihranek časa, hitro in učinkovito poslovanje, celovit pregled nad plačilnim prometom, razpoložljivost 24 ur na dan ter zagotovljena visoka stopnja varnosti. Kljub vsem naštetim prednostim in prizadevanju UJP-ja, da vzpostavi enostaven, učinkovit in varen sistem, vseeno obstaja možnost zlorabe le-tega. V sistemu namreč ni vzpostavljena navzkrižna kontrola med številko transakcijskega računa in imetnikom le-tega za fizične osebe. To so nekateri finančno-računovodski delavci v javnih zavodih izkoristili tako, da so proračunska sredstva nakazali kar na svoj transakcijski račun, ne pa na dobaviteljev. Takšno odtekanje proračunskih sredstev ima za vsak posamezni zavod lahko drugačne posledice. Ne glede na to, pa ostaja dejstvo, da so javne finance prispevki vseh državljanov, ki bi morali biti porabljeni za javno dobro.
Ključne besede: proračunski uporabnik, javna uprava, elektronsko poslovanje, informacijska tehnologija, varnost, proračunska sredstva
Objavljeno: 06.10.2014; Ogledov: 928; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici