1. Izzivi javne varnosti v lokalni skupnostiBećir Kečanović, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Na izzive javne varnosti v lokalni skupnosti opozarja kriminalitetna politika države, opredeljena z »Resolucijo o preprečevanju in zatiranju kriminalitete 2024-2028 (ReNPPZK24–28)« (2024). Z oceno o poslabšanju javne varnosti »ReNPPZK24–28« (2024) hkrati opozarja na skrb vzbujajoč primanjkljaj demokratične in varnostne kulture. Ker s tem neizogibno pada še zaupanje v javne institucije in pripravljenost ljudi, da na demokratičen način sodelujejo z institucionalnimi nosilci javne varnosti, se ponekod v lokalnih skupnostih nagibajo k vigilantizmu. Ministrstvo za notranje zadeve in policija temu upravičeno nasprotujeta, vendar rešitev, o katerih v svojih zavezujočih priporočilih govori »ReNPPZK24–28« (2024), (za zdaj) ni na obzorju. Namesto da delujejo usklajeno, tako kot z načelom koherentnosti zahteva krovna politika države o nacionalni varnosti Republike Slovenije, si organi lokalne samouprave in državni organi na očeh javnosti naslavljajo očitke o neučinkovitosti.
Ključne besede: javna varnost, lokalna skupnost, demokratični deficit, deliberativna demokracija, vključujoča družba
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Povezava na datoteko |
2. Vloga korporativne varnosti na ministrstvih v Republiki SlovenijiKarmen Černigoj, Miha Dvojmoč, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti temeljito analizo koncepta korporativne
varnosti, njeno opredelitev in vlogo ter preučiti pravno ureditev in procese, ki
zagotavljajo varnost na ministrstvih v Republiki Sloveniji.
Metode:
Na podlagi analize pisnih virov smo pripravili celovit pregled relevantne
literature in zakonskih aktov, ključnih za obravnavano tematiko. Raziskovalno
delo temelji na kvantitativnem pristopu, izvedenem s spletnim anketiranjem
zaposlenih na ministrstvih.
Ugotovitve:
Ugotovljena je bila pomembna povezavo med udeležbo v programih
varnostnega usposabljanja in izvajanjem pravnih procesov korporativne
varnosti. Vendar pa ni bila ugotovljena povezava med zaznano zadostnostjo
varnostnih ukrepov za zaščito pred sodobnimi grožnjami in vrsto delovnega
mesta zaposlenih na posameznem ministrstvu, prav tako ni bila ugotovljena
povezava med hitrostjo in učinkovitostjo odziva na varnostne incidente ter
mandatom zaposlenih. Rezultati razkrivajo pomanjkanje pozornosti na področju
zagotavljanja varnosti »know-howa« in zaščite intelektualne lastnine ter kažejo
na potrebo po dodatnih izboljšavah na področju integritete in vodenja v upravi.
Omejitve /uporabnost raziskave:
Omejitev raziskave nam predstavlja vprašljivost glede iskrenosti odgovorov
anketirancev. Poleg tega se je med izvajanjem ankete izkazalo, da med uslužbenci
ministrstev ni bilo enotnega razumevanja pojma in sestavin korporativne
varnosti, kar lahko vpliva na zanesljivost in interpretacijo zbranih podatkov.
Raziskava lahko služi kot orodje za izboljšanje varnostne kulture in integriranje
korporativne varnosti na ministrstvih.
Praktična uporabnost:
Prispevek ponuja poglobljen pregled celovitega zakonskega okvira
korporativne varnosti na ministrstvih ter predstavlja ugotovitve in rezultate, ki
služijo kot temelj za prihodnje raziskave.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Obravnavanje korporativne varnosti na ministrstvih je namenjeno
strokovnjakom s področja korporativne varnosti in javnim uslužbencem, ki
si prizadevajo zagotoviti celovito in učinkovito varnost javnega sektorja. S
prispevkom želimo raziskovalce spodbuditi k nadaljnji obravnavi te tematike.
Ključne besede: korporativna varnost, javna uprava, ministrstva, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 08.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (473,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vloga korporativne varnosti na ministrstvih v Republiki Sloveniji : magistrsko deloKarmen Černigoj, 2024, magistrsko delo Opis: Ministrstva so v Sloveniji ključni sestavni del kritične infrastrukture, saj je njihovo učinkovito delovanje bistvenega pomena in imajo vsaka motnja ali nedelovanje lahko resne posledice za nacionalno varnost. Zato je prizadevanje za zagotavljanje varnosti in odpornosti teh državnih organov izjemnega pomena. Temelj prizadevanj je zagotavljanje korporativne varnosti, ki ponuja temeljit in integriran pristop k ohranjanju celovite varnosti.
Korporativna varnost zajema šest pravnih procesov, ki predstavljajo celovit pristop k varovanju organizacije. Zato je njihovo razumevanje ključno za izvajanje raznih strategij, s čimer se ublažijo morebitne grožnje in ranljivosti. Z izvajanjem teh strategij korporativna varnost zagotavlja, da lahko ministrstva še naprej učinkovito delujejo tudi ob nepredvidenih tveganjih, s čimer ohranja stabilnost in varnost države.
Cilj zaključne raziskave je bila izvedba celovite analize in evalvacije okvira korporativne varnosti, ki sta bili izvedeni na različnih ministrstvih v Sloveniji. Med zaposlenimi na ministrstvih je bila izvedena anketa, v kateri je bilo pridobljenih 219 relevantnih deležnikov. Raziskava razkriva pomembno povezavo med udeležbo v programih varnostnega usposabljanja in izvajanjem pravnih procesov korporativne varnosti, in sicer je višja stopnja vključenosti v varnostno usposabljanje povezana z boljšim izvajanjem pravnih procesov, ki urejajo korporativno varnost. Vendar raziskava ne kaže povezave v zaznani zadostnosti varnostnih ukrepov za zaščito pred sodobnimi grožnjami glede na vrsto delovnega mesta zaposlenega na posameznem ministrstvu. Prav tako ni povezave med hitro in učinkovito odzivnostjo na morebitne varnostne incidente ter mandatom zaposlenih na ministrstvih. To nakazuje, da dejavniki, kot sta vrsta delovnega mesta in trajanje zaposlitve, nimajo vloge pri oblikovanju odzivnosti na varnostna tveganja, kar poudarja potrebo po dajanju prednosti usposabljanju in jasnosti postopkov pred samimi izkušnjami, ko si prizadevamo za izboljšanje varnosti.
Na splošno rezultati kažejo dobro razumevanje praks korporativne varnosti in njihovega izvajanja na ministrstvih. Kljub temu pa je ocena razkrila precejšnje vrzeli, zlasti na področjih zagotavljanja varnosti know-howa in pravic intelektualne lastnine. Poleg tega so zaposleni izpostavili številne kritične varnostne probleme, kar nakazuje, da čeprav so temelji korporativne varnosti vzpostavljeni, še vedno obstajajo področja, ki jih je treba izboljšati, zlasti na področju integritete in vodenja v upravi.
Ključne besede: korporativna varnost, ministrstva, javna uprava, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 163
Celotno besedilo (868,95 KB) |
4. Občinski program varnosti kot strateški dokument za zagotavljanje varnosti v lokalni skupnostiŠtefan Gostič, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: občinsko redarstvo, občinski program varnosti, javna varnost, javni red in mir, varnost javnega prostora, kvaliteta javnega prostora, ocena varnostnih razmer, redarska služba, policija, policijsko sodelovanje, partnerstvo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 13
Celotno besedilo (654,48 KB) |
5. Policijske enote na lokalni ravni v R SlovenijiRoman Batis, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, javna varnost, projekt javna varnost, policijske postaje, policijski kadri, zaposlenost, prebivalstvo, statistika, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 7
Celotno besedilo (850,61 KB) |
6. Javno mnenje o institucijah policijske dejavnosti v Mestni občini Ptuj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTamara Zorec, 2021, diplomsko delo Opis: Pri javnem mnenju o institucijah policijske dejavnosti je treba gledati celovito, saj so si ljudje različni in imajo različna mnenja. Tudi v različnih življenjskih obdobjih se naša mnenja spreminjajo in so danes morda drugačna od tistih izpred nekaj let. Seveda pa je zelo pomemben odnos institucij do ljudi, kako odprte in dostopne so ljudem in koliko informacij jim zagotavljajo. V diplomskem delu raziskujemo javno mnenje o institucijah policijske dejavnosti v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju MO Ptuj), njihovo zaznavanje varnosti, ki jim jo zagotavlja določena institucija v vsakdanjem življenju. Raziskava na vzorcu 100 prebivalcev MO Ptuj je pokazala, da so si ljudje skladni, saj so vse ocene bile višje ali enake 3. Na vsa vprašanja v anketi so odgovarjali zelo podobno. Ptuj je v splošnem pogledu varno mesto, vendar brez izgredov in problemov seveda ne gre. Na tem mestu nastopijo pristojne institucije, ki jim ljudje zaupajo. Institucije, ki zagotavljajo varnost, so policija, občinska redarstva, zasebne varnostne službe, gasilci, detektivi, Varnostni sosvet in inšpekcijske službe ter druge. Seveda je zelo pomembno, da za varnost poskrbimo tudi prebivalci sami, saj je vse odvisno od nas, od našega vedenja, mnenj in reakcij. MO Ptuj je leta 2014 prejela najvišje priznanje RS s področja varnosti RS z Varnostnim sosvetom, redarsko službo, policijskim nadzorom in vse večjo ozaveščenostjo občanov o večji varnosti. Treba se je zavedati, da je Ptuj majhno mesto in prav zato so vrednote in mnenja ljudi drugačna kot v velikih mestih – na prva mesta postavijo institucije, ki jih v velikem mestu najverjetneje ne bi.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, javna mnenja, stališča, Ptuj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 976; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,49 MB) |
7. Strokovni nadzor v šolah vožnje Javne agencije RS za varnost v prometu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTjaša Kirn, 2020, diplomsko delo Opis: Kandidati za voznike motornih vozil se v šolah vožnje ne naučijo zgolj upravljati z motornim vozilom, temveč tudi, kako varno voziti v cestnem prometu. V procesu poučevanja pridobivajo najbolj ključne izkušnje, da ostanejo varni vozniki tudi v kasnejšem življenju. S tega vidika je dejavnost šol vožnje prav gotovo pomembna dejavnost in zaradi tega je bilo treba nad njo vzpostaviti primeren nadzor. S prihodom Javne agencije RS za varnost prometa se je na tem področju marsikaj spremenilo – šole vožnje niso pod nadzorom samo s strani Javne agencije, ampak tudi s strani Policije in Inšpektorata za delo in Infrastrukturo. Leta 2017 je tudi bila sprejeta novela Zakona o Voznikih, ki je precej zaostrila kadrovske pogoje za delo v šoli vožnje. Diplomsko delo se osredotoča na strokovni nadzor nad strokovnostjo in zakonitostjo dejavnosti šol vožnje, ki ga vrši Javna agencija. Diplomsko delo je nastalo tudi z namenom, da se prikaže mnenje učiteljev vožnje o trenutnem nadzoru ter njihovi predlogi za njegovo izboljšanje. Poleg tega sta v diplomskem delu predstavljeni organizaciji Javne agencije in Združenja šol vožnje Slovenije ter njuno delovanje, predstavljeni so zakonski predpisi za dejavnost šol vožnje in podatki o izvedenih strokovnih nadzorih nad šolami vožnje v obdobju od leta 2013 do leta 2019. S pomočjo primerjave teh podatkov, ki smo jih razdelili v dve obdobji, smo potrdili hipotezo. Strokovni nadzor AVP je dober in uspešno preprečuje zakonske kršitve šol vožnje. Podatki o mnenju učiteljev vožnje so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1ka, ki je bil preko elektronskega sporočila posredovan 99 šolam vožnje po Sloveniji. Pri tem je raziskovalni vzorec obsegal 49 v celoti izpolnjenih anket, 16 pa jih je bilo delno izpolnjenih. Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da učitelji vožnje večinoma poznajo namen nadzora ter so mnenja, da je potreben. Vendar nihče od sodelujočih ni imel zelo dobrih izkušenj s temi nadzori. Vsi pa so mnenja, da bi se lahko nadzor precej izboljšal, če bi se upoštevalo njihove predloge.
Ključne besede: diplomske naloge, Javna agencija RS za varnost prometa, strokovni nadzor, šole vožnje, mnenja učiteljev vožnje
Objavljeno v DKUM: 18.08.2020; Ogledov: 1100; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,01 MB) |
8. Vloga, pomen in razvoj preventive, kot segmenta policijskega dela na temelju projekta "javna varnost" : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatjaž Horvat, 2019, diplomsko delo Opis: V sodobni demokratični družbi se vloga policije v skladu z zahtevami policijskega dela ves čas prilagaja in spreminja. Glede na to, da je cilj slovenske policije bil, da se povzdignejo na nivo sodobne evropske policije, se mora slovenska policija ves čas skozi razvoj soočati s potrebo po ustreznem načrtovanju, spreminjanju in vrednotenju načinov preventive kot segmenta policijskega dela. Zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja je temeljno poslanstvo policijskega dela, ki se lahko uresničuje samo skupaj z ljudmi, med katerimi in za katere policija deluje. Takšno delovanje se imenuje »v skupnost usmerjeno policijsko delo«, ki pomeni novo filozofijo dela policije, ki daje večji poudarek sodelovanju s skupnostjo oziroma lokalnim nivojem, v katerem deluje. V takšnem policijskem delu ima še vedno najvidnejše mesto vodja policijskega okoliša. V diplomskem delu želimo prikazati, da se je slovenska policija reorganizirala po vzoru nekaterih zahodnih držav, saj se je z vpogledom v teoretična spoznanja ter primerjalno analizo praktičnih izkušenj drugih držav izoblikoval projekt »javna varnost« kateri je pustil pomemben pečat pomenu preventive in njeni zamisli v praksi. Izvajanje projektov s katerimi se opravi reorganizacija običajno povzroči prilaganje policijske organizacije spreminjajočemu se okolju, zato je potrebno sprožiti proces približevanja na lokalnem nivoju sistematično in spremembe prilagoditi miselnosti in načinu dela. Cilj diplomskega dela je predstaviti (re)organizacijo policijskih postaj, začenši od projekta »javne varnosti« do projekta v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki se je izoblikoval z novo strategijo dela policije, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na določitev policijskih okolišev, vključno s spremembo funkcije vodje policijskega okoliša in na tej podlagi prikazali analizo preventivnega dela petletnega obdobja (2013-2017) na Policijski upravi Murska Sobota.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, preventiva, vodja policijskega okoliša, projekt "javna varnost"
Objavljeno v DKUM: 09.07.2019; Ogledov: 1318; Prenosov: 195
Celotno besedilo (6,29 MB) |
9. Vzpostavitev sistema upravljanja informacijske varnosti v javnem skladuDarinka Trček, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu smo predstavili model vzpostavitve sistema upravljanja informacijske varnosti v štirih fazah, pri čemer smo zasledovali procesni pristop z uporabo temeljnih faz Demingovega kroga – načrtovanje, uvedba, preverjanje in ukrepanje, ki jih priporoča tudi ISO/IEC družina standardov 27000 za področje informacijske varnosti. Model je apliciran na konkretno organizacijo – Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Podrobneje smo se v magistrskem delu usmerili v prvo fazo vzpostavitve – načrtovanje. Poleg pregleda trenutnega stanja smo izvedli popis ključnih procesov, ovrednotili dobrine in opredelili grožnje ter pripravili oceno tveganj. Ta je bila podlaga za pripravo načrta varovalnih ukrepov, ki skupaj s predlogom krovne politike informacijske varnosti in načrtom implementacije SUIV tvori predlog načrta uvedbe SUIV, ki ga potrdi poslovodstvo. Za nadaljnje tri faze – uvedbo SUIV, vzpostavitev sistema kontrol in nadzora SUIV ter analizo odstopanj SUIV z izvajanjem korektivnih ukrepov - so podana priporočila. Ker so zaposleni pogosto eden najšibkejših členov pri zagotavljanju informacijske varnosti, so podana tudi priporočila glede dviga ozaveščenosti, usposabljanja in izobraževanja zaposlenih na področju informacijske varnosti.
Ključne besede: varnost, informacijski sistem, upravljanje, SUIV, javna uprava
Objavljeno v DKUM: 12.11.2018; Ogledov: 1711; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,70 MB) |
10. Varovanje glasbenih festivalov in pogledi udeležencev na varnost - študija primera MetalDays : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Bobič, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se vsebinsko ukvarja s temeljnimi pojmi in zakonodajo, ki ureja področje javnih prireditev, kot tudi organiziranostjo glasbenega festivala Metaldays v smislu varnosti in varovanja. Študija primera je eksplicitno narejena na izbranem festivalu. K raziskovanju so prispevali tako delujoči subjekti, kot tudi posamezniki, udeleženci tega festivala. Občutek varnosti pri večdnevni udeležbi je izrednega pomena, kot tudi ustrezna zagotovitev varnosti, kadar gre za zbiranje večjega števila ljudi, kot je to pri glasbenih festivalih. Delo posameznih odgovornih oseb zahteva poznavanje različnih področij, ki urejajo javna zbiranja in medsebojno sodelovanje pri načrtovanju dogodka. Organizatorji in osebe, ki zagotavljajo varnost, se tako soočajo z različnimi dejavniki in varnostnimi izzivi. V nadaljevanju dela so na podlagi raziskovanja razložene ugotovitve ankete. Definirani so rezultati pogledov udeležencev MetalDays glede občutka varnosti in njihovih mnenj o varovanju, varnostnem osebju in policiji. Naloga poskuša zajeti organiziranost na splošno in v varnostnem pomenu ter naloge in morebitne težave, s katerimi se sooča osebje. Teoretično se naloga opira na slovensko zakonodajo, ki določa postopke pri organiziranju javne prireditve in njenega varovanja. Diplomsko delo med drugim opozarja na ureditev področja glede organizacije in pomanjkljive domače literature. Zakonodaja je dobro urejena, teorija za dobro organizacijo festivalov pa pomanjkljiva, zato prihaja do slabšega razumevanja, upoštevanja predpisov in vodenja v praksi. Naloga napeljuje k nadaljnjem raziskovanju na področju prirejanja glasbenih festivalov in njegovi varnosti. S tem bi morebiti povzeli nekakšna splošna in razumljiva navodila ali priročnik, ki bi pripomogel k boljši organizaciji in primerni zagotovitvi varnosti udeležencev na najvišjem nivoju.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, varovanje, javna prireditev, glasbeni festival, MetalDays
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 946; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,13 MB) |
