SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 154
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
UVAJANJE MODELA VSM (VIABLE SYSTEM MODEL) ZA ZAGOTAVLJANJE BOLJŠE INTEROPERABILNOSTI
Janez Mravljak, 2012, master's thesis

Abstract: Javna uprava in njeni procesi organiziranosti predstavljajo skupaj s posameznimi organizacijskimi strukturami področje, ki mora biti v sedanjih kriznih časih deležno še večje pozornosti, saj tudi spremembe obstoječih organizacijskih struktur omogočajo stroškovne prihranke, hkrati pa povečajo učinkovitost in odzivnost delovanja javne uprave glede na razmere v okolju. V magistrskem delu smo najprej opredelili pojma organiziranost in javna uprava, kaj ta dva pojma sploh predstavljata, nadalje smo opisali cilje organizacije, katere cilje posamezne oblike organizacije zasledujejo in na kakšen način jih dosegajo. Ob vsem tem je potrebno omeniti tudi pomembnost same organizacijske strukture kot osnove za uspešno delovanje posamezne organizacije znotraj javne uprave. Seveda se postavlja vprašanje, kakšne oblike organizacijskih struktur poznamo, katere od njih so najbolj uporabne in v katerih primerih. Pomemben dejavnik organiziranosti kot tudi organizacije same predstavljajo organizacijski procesi. Zakaj je potrebna procesna organiziranost? Na kakšen način sodobna tehnologija vpliva na spremembe organiziranosti? Kateri so tisti dejavniki, ki nam omogočajo spremembe poslovnih procesov? Katere oblike organiziranosti javne uprave so največkrat uporabljene v praksi? Vse to so vprašanja, na katera smo podali odgovore v prvem poglavju. Prav tako smo poskušali opisati sedanje stanje organiziranosti na Ministrstvu za finance Republike Slovenije in opredelili tiste poslovne procese, ki po našem mnenju predstavljajo osnovo za spremembo organiziranosti. V naslednjem poglavju smo podrobno opisali model VSM (Viable System Model), ki bo predstavljal izhodišče za spremembe v obliki organiziranosti. Podroben opis sistemov modela VSM, od sistema 1 do sistema 5, nam bo omogočal spoznati tiste njegove lastnosti, ki bodo osnova za razmišljanje o spremenjeni obliki organiziranosti. Temu sledi poglavje o interoperabilnosti v javni upravi, v katerem smo definirali pojem interoperabilnosti, opisali sedanje stanje interoperabilnosti v Sloveniji in opredelili vidike (nivoje), ki predstavljajo osnovo za uvedbo standardov interoperabilnosti v prakso. Hkrati je potrebno poudariti, da tudi sam model VSM temelji na čim večji povezanosti posameznih sistemov (organizacij) med sabo in tudi na ta način izboljšuje delovanje posameznih organizacij tako pri odnosih znotraj le-teh kot tudi v povezavah z okoljem. Poglavje o uvajanju modela VSM na Ministrstvu za finance Republike Slovenije je namenjeno podrobnemu opisu predvidenih sprememb. Postavlja se vprašanje, zakaj so spremembe nujne. Le z nenehnimi spremembami ostaja organizacija učinkovita, fleksibilna in sposobna hitrega odzivanja na zahteve trga (v našem primeru ostalih udeležencev iz okolja državne uprave in vseh ostalih). Opredelili smo spremenjeno organizacijsko strukturo skozi sisteme od 1 do 5, ki bo skupaj s tehnološkimi spremembami zagotavljala učinkovito delovanje ministrstva. Ne smemo pozabiti niti na možnosti uvedbe novih IKT (informacijsko-komunikacijskih tehnologij), s katerimi se konkurenčna prednost organizacije le še poveča. Analiza statistične raziskave je pokazala, da lahko dve hipotezi delno potrdimo, eno pa zavrnemo. Potrdimo lahko hipotezi, da sta tako odzivni čas kot tudi pretok informacij odvisna od razvitosti IT infrastrukture. Hipotezo, da obstaja povezanost med razvitostjo IT infrastrukture in stopnjo organiziranosti organizacije, zavrnemo, saj statistična analiza ne pokaže povezanosti med tema dvema dejavnikoma.
Keywords: organizacija, procesi, organizacijska struktura, VSM model, interoperabilnost, javna uprava
Published: 21.02.2013; Views: 1162; Downloads: 119
.pdf Full text (1,65 MB)

72.
ORGANIZACIJA JAVNE UPRAVE
Mateja Brancelj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pojem javne uprave obsega sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah in skrbijo za zadovoljitev javnih potreb. Njeno delovanje je pomemben dejavnik kakovosti življenja državljanov in konkurenčnosti narodnega gospodarstva. V zadnjih petnajstih letih slovensko upravo zaznamujejo korenite spremembe, kot posledica vplivov iz okolja. Preko svoje funkcionalne organizacijske strukture izvaja cilje reformnih procesov izboljšanja delovanja v smislu večje strokovnosti, politične nevtralnosti, transparentnosti, učinkovitosti in usmerjenosti k uporabniku. V ožjem smislu zajema poleg državne uprave še uprave lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega prava in druge nosilce javnih pooblastil. Za uspeh organizacije ima odločilen pomen kadrovska politika, ki se izvaja. Z določenimi postopki izbire ljudi na posamezna delovna mesta in vzpostavitvijo ugodnih pogojev in odnosov za delo prispeva k boljši uspešnosti poslovanja. Zaposleni, ki opravljajo delo v javni upravi, se imenujejo javni uslužbenci. Financiranje je zagotovljeno z letnimi načrti prihodkov in drugih prejemkov, ter odhodkov in drugih izdatkov imenovanimi proračun. Temeljna naloga upravljanja proračuna je uresničitev proračuna v okviru in za namene, kot je bil sprejet.
Keywords: javna uprava, organizacija, javni uslužbenci, proračun, uspešnost in učinkovitost
Published: 01.06.2012; Views: 1453; Downloads: 676
.pdf Full text (323,30 KB)

73.
INTEGRACIJA E-DOKUMENTOV V CELOVITE POSLOVNE INFORMACIJSKE REŠITVE
Martina Založnik, 2012, master's thesis

Abstract: POVZETEK Z vidika ekonomistov je javna uprava proizvodnja dobrin in storitev, namenjenih zadovoljeva¬nju potreb potrošnikov – državljanov. Kot del javne uprave predstavlja državna uprava državo kot skupnost ljudi, ki živi na določenem območju in zadovoljuje njihove potrebe, hkrati pa izvršuje državno prisilo. Javni sektor pa je zbir vseh javnih organizacij, ki opravljajo družbene in gospodarske javne dejavnosti, pri čemer gre za dejavnosti po netržnih načelih. Tako javna kot državna uprava se v celoti financirata iz proračuna, to pa pomeni, da njuno financiranje ne temelji na učinkovitosti in uspešnosti, njun obstoj ni odvisen od poslovne uspešnosti (dobička). E-uprava kot e-poslovni model rešuje odsotnost konkurence (ta je posledica monopolnega položaja javnega sektorja pri nudenju obveznih storitev občanom in podjetjem) tako, da skuša težnjo po dobičku nadomestiti s težnjo po čim nižjih stroških ob upoštevanju potreb uporabnikov, odsotnost konkurence pa nadomestiti s spremljanjem učinkovitosti in uspešnosti ter medsebojnim primerjanjem posameznih organizacij javne uprave. Celovito povezan in na poslovnem modelu temelječ sistem, ki zagotavlja optimalne možnosti načrtovanja, razporejanja virov in ustvarjanja dodane vrednosti tako same organizacije kot tudi z njo povezanih poslovnih partnerjev je celovita poslovnoinformacijska rešitev. Poleg izvajanja osnovne funkcije, tj. računalniške obdelave podatkov, omogočajo celovite poslovno¬informacijske rešitve tudi integracijo poslovanja za učinkovito podporo poslovnim procesom ter njihove racionalizacije in standardizacije na vseh ravneh organizacijske strukture. Uvajanje celovitih poslovnoinformacijskih rešitev predstavlja enega ključnih vzvodov za nujno potrebno prenovo in reorganizacijo poslovanja. Prenova najpogosteje temelji na prenosu tako imenovane najboljše prakse, ki je zajeta v teh rešitvah. Namen uvajanja celovitih poslovnoinformacijskih rešitev v javni upravi je podpora njenemu poslovanju za zagotovitev urejenega in transparentnega poslovanja javne uprave tako, da bodo vsi postopki pravilno izvedeni in tudi ustrezno dokumentirani. Posledica takšnega poslovanja je učinkovitejša in za uporabnika storitev prijaznejša javna uprava. Magistrsko delo smo razdelili na dva vsebinska dela – na teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem državne uprave, javne uprave in javnega sektorja po različnih avtorjih. Na podlagi teh opredelitev smo v nadaljevanju izpeljali opredelitev pojma e-uprava in jo prikazali kot poseben e-poslovni model. Za potrebe magistrskega dela smo opredelili še pojem in namen ter pomen upravljanja dokumentarnega gradiva v javni upravi, saj prav slednje pokriva področje dela, kjer je dokument v fizični ali elektronski obliki začetek in konec poti tega dokumenta, ki je sicer kot vhodni ali izhodni dokument rezultat drugih procesov v poslovanju javne uprave. Zaradi stroge normativne ureditve upravljanja z dokumentarnim gradivom v javni upravi smo predstavili najbolj pomembne tuje in domače pravne vire, ki to področje pravno urejajo. Ker smejo državni organi za upravljanje dokumentarnega gradiva uporabljati samo informacijske rešitve, te pa morajo prav tako ustrezati strogim normativnim predpisom, smo predstavili tudi informacijske sisteme za upravljanje dokumentarnega gradiva v javni upravi in zakonske zahteve zanje. Teoretični del smo zaključili z orisom celovitih poslovnoinformacijskih rešitev s poudarkom na posebnostih le-teh, to je na prenovi poslovnih procesov, opozorili pa smo tudi na posebnosti prenove procesov v e-upravi. V empiričnem delu magistrskega dela smo prikazali integracijo e-dokumentov v celovito poslovnoinformacijsko rešitev, ki jo implementira Davčna uprava Republike Slovenije, sicer organ v sestavi Ministrstva za finance. V uvodnem delu tega dela naloge smo najprej predstavili Davčno upravo, za tem pa standardno celovito poslovnoinformacijsko rešitev za davčne uprave, ki jo Davčna uprava implementira, s
Keywords: Ključne besede: javna uprava, državna uprava, javni sektor, e-poslovanje, e-uprava kot e-poslovni model, upravljanje dokumentarnega gradiva v javni upravi, informacijski sistemi za upravljanje z dokumentarnim gradivom, celovite poslovnoinformacijske rešitve, prenova poslovnih procesov, DURS, davčni procesi in e-dokumenti, ePIS, eDIS, integracija ePIS-eDIS.
Published: 13.08.2012; Views: 1470; Downloads: 226
.pdf Full text (3,05 MB)

74.
E-UPRAVA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z EVROPSKO UNIJO IN ZDA
Staša Erjavec, 2012, final seminar paper

Abstract: Razvoj novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij je dodobra zaznamoval današnji svet. Spremembe je bilo mogoče čutiti tudi v javni upravi, kjer so se pričeli premiki v smeri kvalitetnejše javne uprave, ki je eden temeljnih dejavnikov za konkurenčnost gospodarstva. E-uprava spreminja postopke poslovanja uprave z uporabo interneta, kar odpravlja uradne ure in čakanje v vrstah. Namen e-uprave je nuditi večjo preglednost nad storitvami, nižanje stroškov, skrajšanje časa izvajanja procesov, povečanje zadovoljstva uporabnikov in omogočanje enostavnejše in kakovostnejše izmenjave informacij z zmanjšanjem napak prek izključitve človeškega faktorja. Vendar sta elektronska nepismenost in nezaupanje v varnost teh storitev še vedno dva glavna razloga za slabo uporabo storitev e-uprave. Seveda lahko z leti pričakujemo porast uporabe storitev e-uprave, saj mlajše generacije odraščajo ob razvoju nove tehnologije, ki omogoča takojšen dostop do potrebnih informacij in lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti uporabniki dostopali do spletnih portalov kar preko dlančnikov, pametnih telefonov, interaktivne televizije, tabličnih računalnikov in drugih tehnoloških novosti. Interes za uporabo storitev e-uprave bi lahko povečali tudi z boljšo in bolj ciljno promocijo teh storitev. Za povečanje zavedanja o e-upravi pri starejših bi lahko uporabili bolj klasične načine in sicer prek letakov, v časopisih, na radiu in televiziji, mlajše pa bi o storitvah e-uprave lahko seznanjali prek družabnih omrežij (na primer Facebook, Twitter, Google+, LinkedIn in ostali) in s simboličnimi nagradnimi igrami na teh omrežjih.
Keywords: javna uprava, elektronsko poslovanje, elektronska uprava, Slovenija, EU, ZDA, primerjava e-uprav
Published: 25.05.2012; Views: 2001; Downloads: 365
.pdf Full text (953,82 KB)

75.
76.
77.
78.
79.
80.
Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica