SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 154
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
52.
ZAPOSLOVANJE V JAVNI UPRAVI
Sonja Jeršin, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je prikazan postopek zaposlovanja v javni upravi po Zakonu o javnih uslužbencih od začetne stopnje, ki pomeni izkazan povečan obseg dela, ustrezno sistemizirano delovno mesto in zadostna finančna sredstva, pa do stopenj izpeljave postopkov iskanja ustreznih kadrov, izbire kandidatov in sklenitve same pogodbe o zaposlitvi. Če želimo razumeti trenutno situacijo, je dobro poznati tudi zgodovino in primerjalne sisteme drugih držav. Prav zato je del diplomskega dela namenjen tudi tem vsebinam. Ker pa vedno v obstoječem sistemu obstajajo pomisleki in nelogičnosti, je poudarjenih tudi nekaj primerov odločitev dvostopenjskega organa in sodb ter primerjava postopka s splošno delovnopravno zakonodajo. Splošen vtis in ugotovitev je, da bo zakonodajalec ob nekaterih že spoznanih ugotovitvah moral težiti k spremembi zakonodaje na tem področju.
Keywords: Javna uprava, javni uslužbenec, strokovno tehnično delovno mesto, uradniško delovno mesto, položajno delovno mesto, interni natečaj, javni natečaj, pogodba o zaposlitvi.
Published: 09.03.2010; Views: 4899; Downloads: 674
.pdf Full text (1,02 MB)

53.
MOŽNOST UPORABE MENEDŽERSKIH METOD NA RAVNI LOKALNE UPRAVE
Mojca Guzej, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Menedžment pomeni proces vodenja organizacije k izidom. Je sinonim za načrten proces ustvarjanja, spodbujanja in vzdrževanja tistih pozitivnih lastnosti, ki organizaciji omogoča dosego zastavljenih ciljev. Ključno vlogo pri sprejemanju odločitev ima vrhovni menedžment, ki mu pri odločanju lahko pomaga poznavanje sodobnih metod menedžmenta. Te metode morajo biti med seboj povezane in pretežno v funkciji razvoja kakovosti omogočajo uporabo tudi na področju javne uprave, tako tudi občine, kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Lokalna samouprava pomeni pravno, funkcionalno in teritorialno lokalno skupnost, ki je hkrati organizacijska, informacijska in gospodarska skupnost, ki rešuje zelo obsežne in raznovrstne naloge, pri čemer je vloga menedžmenta ključnega pomena. Pomen in vloga menedžmenta sta zlasti v ospredju, ko se od občinskih organov zahteva vse večja učinkovitost in racionalnost dela ter ustvarjalni odnos do pretežno omejenih lokalnih virov. Izkušnje pa kažejo, da menedžerji v lokalnem okolju porabijo preveč časa in energije z zagotavljanjem, da se delo opravlja pravilno in skladno z zakonodajo, premalo pozornosti pa se namenja vprašanju, katero delo je pravo in ga je treba opraviti najprej glede na vedno hitrejše spremembe, ki nastajajo v procesu razvoja lokalne samouprave. V Sloveniji imamo 193 občin, od tega je 11 mestnih občin, ki štejejo od 20 tisoč (Murska sobota) pa do 268 tisoč prebivalcev (Ljubljana), medtem ko najmanjša slovenska občina šteje le 353 prebivalcev (Hodoš). Rečemo lahko, da je vsaka občina razvojna eniteta zase, kar pomeni, da ne velja za vse neka splošna razvojna resnica, ki je uporabna za vsako priložnost. Vsaka od njih potrebuje namreč svoj organizacijski model, ki ga je treba vedno znova potrjevati in prilagajati potrebam, zahtevam in interesom občanov in zakonodaje. Uspešnost takega organizacijskega modela pa je v največji meri odvisna prav od menedžmenta oz.lokalnih menedžerjev.
Keywords: Ključne besede: menedžment, javna uprava, lokalna samouprava, občina oz. lokalna skupnost, občinski organi, občinska uprava, občani, strategija, dolgoročni cilji, učinkovitost, uspešnost, kakovost, sodobna informacijska tehnologija;
Published: 16.08.2010; Views: 1521; Downloads: 118
.pdf Full text (422,17 KB)

54.
STRES V UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA
Tanja Kukec-Karanovič, 2010, master's thesis/paper

Abstract: K pisanju magistrskega dela z naslovom Stres v Upravi RS za javna plačila nas je spodbudilo dejstvo, da v službi telefoni nenehno zvonijo, nabira se nepregledana elektronska pošta, šef nam nalaga nove in nove naloge zaradi »naše sposobnosti, hitrosti in iznajdljivosti«. Dnevne obveznosti in delovne naloge se povečujejo, zato je časa vedno manj. Ko pa pridemo domov nas čakajo obveznosti, kot so kuhanje, pospravljanje, starševske dolžnosti, skrb za stare starše, ki so pomoči potrebni. Na koncu ugotovimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse kar je potrebno. Potem razmišljamo kaj od naštetega naj izpustimo in čemu se naj odpovemo, ali kaj naj naredimo hitreje, da si bomo utrgali košček časa samo zase, za sprehod, masažo ali kakršno koli sprostitev. V zadnjem desetletju se o stresu veliko razpravlja, ker živimo v času, ko je tempo življenja vedno hitrejši in nam naš čas ne dopušča več trenutkov zase, za sprostitev, zabavo in razmišljanje. Dnevno se soočamo z novimi nalogami, zadolžitvami, obremenitvami in pritiski, ki v nas povzročajo stres. Tekmovalni duh, ki je v nas samih in se izraža na vseh področjih našega življenja, pa stvari samo še poslabša. V čim krajšem času želimo narediti čim več in čim bolje. Včasih nam je stres pomagal pri preživetju, danes pa nam predvsem uničuje zdravje. Pojavlja se na vseh področjih človekovega življenja: v službi, doma, v prostem času. Dnevne delovne zahteve se širijo, zato je potrebno nenehno hitenje in prilagajanje. Čas nam teče vedno hitreje, ker želimo opraviti vedno več opravil v tistem času, ki ga imamo na razpolago. Vedno več stvari želimo narediti v čim krajšem času, zato ker jih tudi drugi ali pa zato, da bomo boljši od drugih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisana zgodovina stresa. V drugem delu je opisan stres na delovnem mestu, ki je postal v zadnjem času zaradi nenehnega hitenja in nalaganja dodatnih obveznosti hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Tehnični razvoj in razvoj informacijske tehnologije, od nas zahteva uvajanje novih tehnologij, običajno brez ustreznih prilagoditev in usposobitev. Življenjski ritem in način življenja od nas zahtevajo popolno predanost. Na delovnem mestu je pomembna delovna storilnost, naših nadrejenih ne zanimajo individualne težave in stres, ki smo mu izpostavljeni. Stres na delovnem mestu lahko povzročijo prevelike zahteve in izpostavljenost različnim dejavnikom stresa, kot so konflikt vrednot, nezadostno nagrajevanje, individualne delovne zahteve, vloge v organizaciji, organizacijska kultura, razvoj kariere in odnosi v organizaciji. Skrajna posledica preobremenjenosti na delovnem mestu je izgorevanje, ki lahko privede tudi do smrti. Stres ni vedno nekaj slabega, ravno nasprotno, v manjši količini je stres lahko zdrav. Zavedati se je potrebno, da je zaznavanje o vzrokih stresa prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Pomaga lahko že, če se nad problem dvignemo in ga pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj stres v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo stres po nepotrebnem? Ali smo zadovoljni s svojim delom? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo nedosegljive cilje in prekratke roke ali pa si zastavimo preveč ciljev hkrati. Ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki izgorevanja. Ker pa stresa v vsakdanjem življenju ne moremo izločiti in se mu ne moremo izogniti, se moramo z njim sprijazniti in se navaditi na življenje z njim. Z njim se moramo soočiti in ga čim bolj nadzorovati, obvladati, ukrotiti in izkoristiti sebi v prid. Dovzetnost za stres je stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Uprava RS za javna plačila je pričela s svojim delovanjem prvega julija 2002, po ukinitvi Agencije RS za plačilni promet. Danes je poslovanje Uprave RS za javna plačila urejeno preko Urada UJP, s sedežem v Ljubljani, ki vodi
Keywords: Ključne besede: stres, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, zdravje, dnevne obveznosti, delovne naloge, sindrom izgorevanja, stres na delovnem mestu
Published: 28.10.2010; Views: 2655; Downloads: 1

55.
Uspešnost operativnega managementa v upravnih enotah
Bojan Miklavčič, 2010, master's thesis

Abstract: Operativni manager ima v javnem sektorju podobne funkcije kot operativni manager v privatnem, vendar pa je dejstvo, da se mora operativni manager v javnem sektorju prilagajati drugačnemu (administrativnemu) okolju kakor manager v tržnem okolju. Če pogledamo okolje javnega sektorja, lahko ugotovimo, da je bolj kompleksno in vsiljuje bolj heterogene cilje (politične, socialne, ekonomske), ki si pogosto med seboj tudi nasprotujejo. Zaradi mnogovrstnost ciljev je tudi težje meriti uspešnost javnih podjetij. Brez dvoma lahko rečemo, da za uspešnega managerja v javni upravi velja oseba, ki ne sprejema samo predpisov kot takih, ampak o njih dvomi v tem pomenu, da želi procese nenehno izboljševati. Operativni managerji v upravnih enotah morajo dovolj pozornosti posvetiti predvsem medsebojni komunikaciji in boljšemu informiranju zaposlenih, njihovo vključevanje v odločanje, ustrezno delegiranje pristojnosti in odgovornosti in oblikovanje delovnih skupin in projektnih timov. Ti elementi zelo vplivajo na vedenje drugih javnih uslužbencev in so ključni za uvajanje sprememb. Managerji vse bolj postajajo generalisti, medtem ko lahko rečemo, da so njihovi podrejeni specialisti. Značilno za operativne managerje je, da so strokovnjaki na področju, ki ga vodijo, kar pomeni, da so hkrati operativci in kreativci v istem procesnem ciklusu. Magistrska naloga skuša podati odgovore o uspešnosti operativnega managementa v obravnavanih upravnih enotah. Opredelili smo se na gorenjsko regijo in v samo raziskavo zajeli sedem upravnih enot. Operativni management, ki je bil preko raziskovanega vzorca vključen v anketo, je zajemal vodje oddelkov, referatov in služb. V teoretičnem delu magistrske naloge smo proučili teoretična in empirična spoznanja v domači in tuji literaturi s področja operativnega managementa ter posamezne vplive na uspešnost njegovega delovanja, ki se refleksirajo predvsem iz uspešnosti opravljanja posameznih managerskih funkcij (planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja). Te funkcije smo v nadaljevanju razširili še na odločanje, zagotavljanje managerjev, motiviranje, komuniciranje, informiranje in koordiniranje. Naloga raziskave je bila preko stališč operativnega managementa (do segmentov v okviru vodenja in upravljanja v upravni enoti, motiviranosti kadrov, okolja upravne enote, podpore operativnemu managementu, vloge operativnega managementa pri opravljanju funkcij dela in kakovosti in računalništva v povezavi z managementom) ugotoviti uspešnost samega operativnega managementa v upravnih enotah. Na osnovi dobljenih rezultatov so podani predlogi za izboljšanje stanja oziroma predlagani ustrezni ukrepi, ki naj vodijo operativni management pri opravljanju njegovega poslanstva. Z raziskavo želimo opozoriti ključne akterje v upravnih enotah na pomen uspešnosti operativnega managementa in na njene posledice tako za ravnanje uslužbencev upravnih enot kot tudi za uspešnost upravne enote kot celote.
Keywords: operativni management, javna uprava, državna uprava, upravne enote
Published: 19.08.2010; Views: 1811; Downloads: 353
.pdf Full text (3,41 MB)

56.
SPREMINJANJE JAVNE UPRAVE
Lea Tušek, 2010, final seminar paper

Abstract: Javna uprava predstavlja pomemben del javnega sektorja, katerega delovanje močno vpliva na celotno družbeno in gospodarsko delovanje neke države. Tradicionalno je bilo njeno upravljanje birokratsko, zaprto, neprilagodljivo. Z procesom globalizacije se je trg izrazito spremenil — kapital, industrija, osebe, znanje in tehnologija lažje kot kadar prej prečkajo meje držav. Na spremembe trgov ni bila imuna niti javna uprava. Smisel in namen javne uprave je v zadovoljevanju javnih potreb ter v primerni podpori in nadzoru gospodarstva. Z namenom uresničevanja svoje namembnosti v novih pogojih delovanja se je moralo njeno delovanje izrazito spremeniti. Spremembe delovanja javnih uprav potekajo v globalnem smislu preko različnih reform. Pri tem so državam v pomoč različni razviti koncepti spreminjanja, med katerimi ima največjo vlogo koncept novega upravljanja javnega sektorja. Spreminjanje javne uprave je proces, ki ga ni možno zaključiti na določen dan. Gre za kontinuiran proces uvajanja postopnih sprememb. Korupcija, slaba kadrovska politika, vladni interesi so le nekateri izmed najbolj pogostih problematičnih dejavnikov, ki otežujejo spreminjanje. Z namenom izmenjave izkušenj, uvajanja skupnih smernic razvoja in predstavljanja dobrih praks s področja javne uprave se države povezujejo v različna združenja. Dodatno usmeritev pridobivajo iz mednarodnih organizacij kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Svetovna trgovinska organizacija (WTO). Preoblikovanje slovenske javne uprave pospešeno poteka od leta 2006. Največji dejavnik, poleg globalizacijskih procesov in doseganja gospodarske konkurenčnosti države, ki je vplival na potrebo po spremembi delovanja slovenske javne prave so začetna pogajanja Slovenije za vstop v Evropsko Unijo. EU na delovanje javnih uprav svojih držav članic vpliva z različnimi smernicami razvoja in skupnimi določili. Pri preoblikovanju je Slovenija morala upoštevati tako načela EU, kot tudi lastne značilnosti javno upravne ureditve. Slovenija se uvršča med države z najbolj razvitimi pristopi spreminjanja javne uprave. Na področju elektronskega delovanja sodimo celo med najboljše. Vendar pa je trenutno stanje daleč od ciljnega. V prihodnosti lahko pričakujemo večje spremembe na področju upoštevanja uporabnikov javnih storitev, izobraževanja in informiranja zaposlenih, ločevanja stroke od vladnih interesov, večje avtonomnosti in postopno decentralizacijo javno upravnih ureditev.
Keywords: javna uprava, spreminjanje javne uprave, Webrov model birokratske organizacije, novo upravljanje javnega sektorja, »good governance«, reforme, modernizacija javne uprave, Evropski upravni prostor, Slovenija.
Published: 18.11.2010; Views: 2023; Downloads: 637
.pdf Full text (338,12 KB)

57.
MOBILNOST KADROV V JAVNI UPRAVI
Vesna Štular, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Dinamika sprememb v družbenem okolju zahteva od vsake organizacije visoko stopnjo prilagodljivosti, sposobnosti pravočasnega odziva na spremembe, ki se pojavljajo v okolju in vplivajo na organizacijo. Doseganje ciljev organizacije je pogosto odvisno tudi od dejavnikov, kot je mobilnost zaposlenih. Namen diplomske naloge je ugotoviti, s katero obliko mobilnosti so se zaposleni na Davčnem uradu Kranj že srečali, s katero so se srečali nazadnje in katera oblika mobilnosti bi bila zanje najbolj sprejemljiva. Pomembne so tudi ugotovitve namena oz. razloga ter posledice in vpliva izpeljane mobilnosti, kot tudi zakonodaja, ki ureja področje mobilnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge opisujemo pojem in vrste mobilnosti, katere tudi na kratko predstavimo, in sicer: • prerazporeditev ali horizontalna mobilnost; • vertikalna mobilnost; • delo na domu; • rotacija; • začasna premestitev; • delo v delovnih ali projektnih skupinah, procesnih timih; • fluktuacija¬¬ — sprememba delodajalca; • mobilnost kot posledica vstopa v Evropsko unijo; • mobilnost vodilnega osebja. Empirični del diplomske naloge zajema predstavitev nalog Davčne uprave Republike Slovenije na splošno in podrobno predstavitev in naloge Davčnega urada Kranj. V okviru tega obravnavamo mobilnost zaposlenih. Raziskava je pokazala, da je najbolj razširjena vertikalna oblika mobilnosti. Največji vpliv na mobilnost imajo finance in normativne spremembe, kjer ima politika velik posredni vpliv, pa naj gre za zakonske ali podzakonske akte, ki so navadno pravna podlaga za različne oblike mobilnosti. Dinamiko sprememb je narekovala tudi recesija, ki je pripomogla k temu, da se bodo nekatere vrste oziroma oblike mobilnosti izvajale zelo poredko, ali pa bodo zajele le določene zaposlene (vertikalna mobilnost se bo v bodoče izvajala le pri vodilnem osebju).
Keywords: mobilnost, javna uprava, javni uslužbenci
Published: 20.12.2010; Views: 2905; Downloads: 601
.pdf Full text (1,45 MB)

58.
INFORMATIZACIJA OBČINE NA PRIMERU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
Boštjan Kranjčec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Javna uprava je obsežen sistem, ki se po svoji kompleksnosti in velikosti lahko primerja z največjimi sistemi v gospodarstvu. Vendar pa se javna uprava razlikuje od velikih poslovnih sistemov po tem, da ima zraven cilja racionalnosti tudi politične cilje, ki pa niso nujno v skladu z racionalnostjo. Storitve javne uprave so del našega vsakdanjika, saj nam omogočajo hitro dostopanje do javnih storitev. Namen storitev je povečati dostop, izrabo informacij in storitev javne uprave; vendar pa je pri tem potrebno poskrbeti za visoko stopnjo varnosti in zasebnosti, kar štejemo tudi med glavne pomanjkljivosti e-uprave. Občina je samoupravna lokalna skupnost, v kateri njeni prebivalci uresničujejo lokalno samoupravo. Sem spadajo lokalne zadeve, ki jih občine urejajo samostojno in zadevajo samo prebivalce določene občine. Občine so na različnih stopnjah razvoja informacijskega sistema, ki pa so odvisne od starosti občine in od usposobljenosti njenih zaposlenih, ki načrtujejo cilje občine v prihodnosti. Najpomembnejše delovno področje v občini je njeno poslovanje z občani. Občanom se je potrebno čim bolj prilagoditi, ugotoviti kakšne so njihove lastnosti in biti z njimi ves čas v stiku. Na to temo sem izvedel tudi krajšo anketo, v kateri sem ugotavljal, kakšna je kvaliteta in uporabnost e-storitev v občini Središče ob Dravi.
Keywords: informatizacija, javna uprava, e-uprava, občina
Published: 08.11.2010; Views: 1256; Downloads: 59
.pdf Full text (1005,39 KB)

59.
60.
UVEDBA E-RAČUNA NA SLOVENSKIH SODIŠČIH
Dejan Biokšić, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: Prvi del diplomskega dela smo namenili predstavitvi sodišč in predvsem Okrajnega sodišča v Ljubljani. Zanimalo nas je, kako računovodstva sodišč poslujejo, kaj pri vsakdanjem delu potrebujejo in s čim se srečujejo. Razložili smo pojme, kot sta e-račun in elektronsko poslovanje, ter predstavili programsko opremo računovodstev sodišč. Ob tem smo predstavili in razložili pravne akte, to je zakone in pravilnike, tesno povezane z uvedbo e-računa. V drugem delu diplomskega dela predstavljamo rezultate raziskave. Z anketo smo ugotavljali, kako bo uvedba e-računa na slovenskih sodiščih sprejeta, ali bo spremenila delo in znižala stroške in ali bo olajšala delo. Anketa je bila izvedena med zaposlenimi v računovodstvih na slovenskih sodiščih. Ugotovili smo, da je več kot polovica vprašanih neodločna glede mnenja, ali bo uvedba e-računa olajšala delo. Največ vprašanih meni, da bo največja prednost uvedbe e-računa natančnost, sledita pa ji preglednost in varnost. Anketiranci so kot največji slabosti uvedbe e-računa označili dvojno delo – dodajanje podatkov in tehnične napake.
Keywords: e-račun, Ministrstvo za finance – enotni računovodski sistem (MFERAC), Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP)
Published: 15.01.2015; Views: 656; Downloads: 186
.pdf Full text (1,47 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica