1. Dojemanje prevar in korupcije študentov v Sloveniji : magistrsko deloAna Marija Poplašen, 2022, magistrsko delo Opis: Korupcija je globalen problem, posledice pa se največkrat kažejo kot ogromne finančne izgube. Mnoge države se zavzemajo za preprečevanje korupcije, še posebej pomembno pa je preventivno delovanje, kjer med ključne prioritete uvrščamo ozaveščanje mladih. V zaključni nalogi je tako poudarek na dojemanju korupcije študentov in razširjenosti korupcije v javni upravi. Prvotno so predstavljena teoretična izhodišča, ki nakazujejo, da je razumevanje korupcije kot pojma in poznavanje njenih pojavnih oblik še vedno nezadostno. Med drugim se to kaže tudi v pomanjkanju enotne definicije. Še posebej problematično je dejstvo, da stopnje korupcije zaradi prikritosti kaznivih dejanj ne moremo natančno izmeriti.
Rezultati raziskave prikazujejo, kako študenti različnih fakultet dojemajo korupcijo v Sloveniji. Študenti izkazujejo visoko nezaupanje do ustanov javnega sektorja, med katerimi izstopajo: parlament, zdravstvo in lokalne uprave. Obenem je večina študentov prepričana, da je korupcije vsako leto več. Čeprav so študenti do korupcije kritični, so predvsem mladi pripravljeni na koruptivne dogovore v lastno korist. Med bolj izpostavjenima oblikama korupcije med mladimi sta nepotizem in klientelizem, ki mladim omogočata karierni razvoj in preskrbljenost.
Problematično je dejstvo, da je družba do korupcije tolerantna. Veliko je tudi takih, ki korupcije ne bi prijavili. Mladi, z visoko stopnjo integritete, pa so postali kjučni gradnik za razvijanje družbe z ničelno toleranco do korupcije. Ključne besede: korupcija, prevara, javna uprava, dojemanje korupcije, študenti, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 216; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. Ekonomski dejavniki izvolitve županovBlaž Zajc, 2021, magistrsko delo Opis: Globalizacija in tehnološki razvoj s seboj prinašata nove potrebe in mi postajamo čedalje zahtevnejši in kompleksnejši odjemalci. Mediji nas vsak dan zasipavajo z množico informacij in mi izberemo tiste, ki jih želimo podrobneje spoznati. Tudi župani in drugi politiki so pod nenehnim drobnogledom medijev in volivcev. Slednjim v odločitvenem procesu niso pomembni samo rezultati – pomembni so jim tudi prezenca, osebnost in številni drugi dejavniki, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. In s tem se ukvarjamo v tej nalogi. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji trenutno 212 občin (Ministrstvo za javno upravo, 2020). Dotaknili smo se tudi drugega nivoja lokalnih samouprav – regij, ki so v zadnjem času ponovno aktualna tema, čeprav še zmeraj nerealizirana. S pomočjo teorije smo opredelili, kako so nastajale slovenske občine, kakšni so kriteriji za nastanek občin, kako občine oblikujejo proračun in od kod črpajo sredstva za svoj obstoj. Pogledali smo tudi naloge in vrste občin, nadzor države nad njimi, opredelili pojme centralizacija, decentralizacija in subsidiarnost ter primerjali slovenske lokalne samouprave z drugimi državami. Podrobneje smo opredelili organe občine in občinske uprave, največ pozornosti pa smo namenili županu: njegovim nalogam, pristojnostim, tipom vodenja, političnim programom. Z vidika županske funkcije smo pogledali sistem lokalnih volitev, odnos župana in medijev, županove ambicije, reelekcijo. Analizirali smo politično-ekonomske cikle, ki jih po mnenju Setnikar Cankar et al. (2008, str. 74–75) ustvarja vlada pred volitvami, da bi jim ugodne razmere zagotovile čim večji uspeh. Preučili smo tudi teorijo javne izbire in dejavnike izvolitve županov, ki smo jih razdelili v dve skupini: na osebnostne oziroma splošne dejavnike in ekonomske dejavnike. Nalogo smo zaključili z lastno raziskavo, ki je bila osnovana na podlagi anketnega vprašalnika, narejenega na vzorcu 700 anketirancev, in se je dotikala dejavnikov izvolitve županov in njihove pomembnosti v odločevalnem procesu volivca. Izmed treh zastavljenih hipotez smo eno potrdili, dve pa zavrnili. Morda bodo rezultati raziskave v pomoč bodočim kandidatom za župana in njihovim morebitnim vodjem kampanje, da bodo videli, katerim dejavnikom volivci pripisujejo velik pomen, in s tem se jim bodo lahko bolj posvetili. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik v odločitvenem procesu osebnost kandidata, med ekonomskimi dejavniki pa je najpomembnejša sposobnost kandidata, da privablja nova podjetja in jim omogoča obstoj. Ključne besede: javna uprava, občina, župan, gospodarsko-politični cikli, dejavniki izvolitve Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 354; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,91 MB) |
3. Uporabniška izkušnja rešitve erp v javni upravi: študija primeraMaruška Dvoršak, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali, kako pomembno vlogo ima dobra uporabniška izkušnja pri uvedbi nove rešitve ERP. Ugotovili smo, da samo dobra rešitev ERP ni dovolj, da jo bodo uporabniki sprejeli, z veseljem uporabljali ter tako bili bolj učinkoviti pri svojem delu. Večina uporabnikov žal nima potrebnega predznanja. Rešitve ERP pa so velikokrat prezapletene, da bi jih običajni uporabniki znali uporabljati, zato morajo biti enostavne za uporabo. Tako smo ugotovili, da igra odločilno vlogo za učinkovito uporabo rešitev ERP dobra uporabniška izkušnja. Le-ta uporabniku lahko omogoči prijaznejšo in enostavnejšo uporabo programske opreme, ter posledično večjo učinkovitost in zadovoljstvo pri delu.
V magistrskem delu smo se osredotočili na uporabniško izkušnjo rešitve ERP v javni upravi. V študiji primera smo izvedli anketni vprašalnik za ocenitev uporabniške izkušnje rešitve ERP Cadis poslovanje. Anketirali smo zaposlene enega izmed oddelkov v občini x, kjer uporabljajo rešitev ERP Cadis poslovanje. Ključne besede: uporabniška izkušnja, celovite informacijske rešitve (ERP), javna uprava, rešitev ERP Cadis poslovanje Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 446; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,23 MB) |
4. Motivacija in zadovoljstvo pri delu zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Knavs, 2020, diplomsko delo Opis: Motivirani in zadovoljni zaposleni so temelj uspešne organizacije. Pri tem imajo veliko vlogo tudi vodje, ki se morajo zavedati pomena dobrega počutja njihovih zaposlenih pri delu. Stopnja motivacije in zadovoljstva pa lahko hitro upade, zato je pomembno, da se visoka stopnja ne le doseže temveč tudi ohrani.
V diplomskem delu so bili najprej preučeni pojem motivacija in z njo povezane teorije ter dejavniki, ki učinkujejo nanjo. V nadaljevanju je opredeljen pomen delovnega zadovoljstva. Ker sta motivacija in zadovoljstvo v interakciji in vplivata na organizacijsko kulturo in klimo, sta opredeljena tudi ta dva pojava. Kasneje sta predstavljena in opisana javna uprava in Ministrstvo za notranje zadeve, kjer je pojasnjeno tudi njuno delovanje.
Na podlagi teoretičnih izhodišč je bila zasnovana raziskava, s katero so se ugotavljala stališča zaposlenih o motivaciji in zadovoljstvu pri delu na Ministrstvu za notranje zadeve. Sodelovalo je 96 respondentov. Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni na splošno motivirani pri svojem delu. Na stopnjo njihove motivacije pa najbolj vplivajo zanimivo delo ter odnosi znotraj kolektiva in z vodstvom. Raziskano je bilo tudi področje delovnega zadovoljstva, kjer je bilo ugotovljeno podobno. Na zadovoljstvo namreč najbolj vplivajo vsebina dela in odnosi s sodelavci. Stalnost zaposlitve in varnost pri delu sta dejavnika s katerima so uslužbenci najbolj zadovoljni, med tem ko sta možnost strokovnega razvoja (usposabljanja in izobraževanja) in obveščenost z aktualnim dogajanjem znotraj organizacije dejavnika s katerima zaposleni niso najbolj zadovoljni.
Ključna ugotovitev je, da so zaposleni pri svojem delu večinoma motivirani, zadovoljni ter z veseljem prihajajo na delo. Ključne besede: diplomske naloge, motivacija, zadovoljstvo z delom, ravnanje z ljudmi, javna uprava, Ministrstvo za notranje zadeve Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 838; Prenosov: 259
Celotno besedilo (1,36 MB) |
5. Analiza kompetenc delovnih mest na Mestni občini LjubljanaNataša Despot, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se posvečamo analiziranju kompetenc dela določenih delovnih mest v Mestni upravi Mestne občine Ljubljana. Kompetence na kadrovskem področju so lastnosti, ki jih mora imeti posameznik, da bi uspešno opravljal svoje delovne naloge in reševal probleme, s katerimi se sooča na svojem delovnem mestu. Kompetence obsegajo znanje, izkušnje, različne sposobnosti in veščine ter druge lastnosti osebe, ki zagotavljajo delovni uspeh.
Glede na skupine ločimo temeljne ali splošne, generične in delovno specifične kompetence. Kompetence so lahko vidne ali opazne in nevidne ali skrite. Kompetenčni model je osnova za ocenjevanje in napredovanje zaposlenih. V Mestni upravi Mestne občine Ljubljana kot izbrani organizaciji smo analizirali nekatera delovna mesta in kompetence, ki so potrebne za uspešno opravljanje nalog, povezanih s temi delovnimi mesti. Ključne besede: Kompetence
Javna uprava
Mestna uprava Mestne občine Ljubljana
Sistemizacija Objavljeno v DKUM: 08.05.2019; Ogledov: 853; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Spodbujanje investicij v javni upraviRami Salman, 2018, diplomsko delo Opis: Spodbujanje investicij je teženje k izboljšavi trenutnega stanja podjetništva, trga dela in izboljšanju blaginje državljanov, hkrati pa tudi poenostaviti postopke za lažje in hitrejše spremembe v prihodnje tudi s pomočjo digitalne tehnologije, kar pa posledično vpliva tudi na okoljske probleme in posredno tudi na mnoga druga področja, kot je zdravstvo, turizem, skladni okoljski razvoj, višjo stopnjo integriranosti z drugimi državami, manjšo diskriminacijo posameznikov glede na državno pripadnost, višje zaupanje v oblast in njene organe itd. Glede na tempo spreminjanja razmer in vpliva globalizacije zahtevajo ukrepi nenehno dopolnjevanje in spremembe politike, tako da so zajeti predpisi lahko sčasoma predmet sprememb, katere je dolgoročno težje predvidet, saj je ravno naloga države, da se odzove na vsakokratne potrebe, možno pa je ugotoviti katera pot je najbolj smiselna. Ključne besede: Javna uprava, naložbe, administracija, integriteta, akcijski načrt Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 1589; Prenosov: 96
Celotno besedilo (659,30 KB) |
7. Vzpostavitev sistema upravljanja informacijske varnosti v javnem skladuDarinka Trček, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrskem delu smo predstavili model vzpostavitve sistema upravljanja informacijske varnosti v štirih fazah, pri čemer smo zasledovali procesni pristop z uporabo temeljnih faz Demingovega kroga – načrtovanje, uvedba, preverjanje in ukrepanje, ki jih priporoča tudi ISO/IEC družina standardov 27000 za področje informacijske varnosti. Model je apliciran na konkretno organizacijo – Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Podrobneje smo se v magistrskem delu usmerili v prvo fazo vzpostavitve – načrtovanje. Poleg pregleda trenutnega stanja smo izvedli popis ključnih procesov, ovrednotili dobrine in opredelili grožnje ter pripravili oceno tveganj. Ta je bila podlaga za pripravo načrta varovalnih ukrepov, ki skupaj s predlogom krovne politike informacijske varnosti in načrtom implementacije SUIV tvori predlog načrta uvedbe SUIV, ki ga potrdi poslovodstvo. Za nadaljnje tri faze – uvedbo SUIV, vzpostavitev sistema kontrol in nadzora SUIV ter analizo odstopanj SUIV z izvajanjem korektivnih ukrepov - so podana priporočila. Ker so zaposleni pogosto eden najšibkejših členov pri zagotavljanju informacijske varnosti, so podana tudi priporočila glede dviga ozaveščenosti, usposabljanja in izobraževanja zaposlenih na področju informacijske varnosti. Ključne besede: varnost, informacijski sistem, upravljanje, SUIV, javna uprava Objavljeno v DKUM: 12.11.2018; Ogledov: 1350; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,70 MB) |
8. Agencije EUUrša Plesnik, 2018, diplomsko delo Opis: V zadnjih dveh desetletjih je prišlo na ravni EU do razmaha evropskih agencij, konstantno se povečuje tudi obseg njihovih pooblastil. Agencije posedujejo posredujejo tehnično in strokovno znanje ter izkušnje nacionalnih organov in institucij EU. Izdajajo mnenja in priporočila, ter v obliki javnih posvetovanj s tem pa pomembno vplivajo na oblikovanje in izvajanje politik EU. Pri izpolnjevanju nalog porabijo znatna sredstva splošnega proračuna EU, zato je postalo nujno, da se jih postavi pod stroge mehanizme nadzora. Izkazalo se je, da je temeljna predpostavka za učinkovitost agencij njihova neodvisnost od zunanjih političnih in zasebnih interesov. Zaradi tega predstavlja iskanje ravnovesja med neodvisnostjo in vzpostavitvijo učinkovitih mehanizmov nadzora pravi izziv za EU. Študije so pokazale, da moramo rešitev iskati v smeri poenotenja agencij ter jasne opredelitve njihove strukture, nalog, pristojnosti in odgovornosti. S tem namenom je EU začela izvajati t.i. »Skupni pristop za decentralizirane agencije EU«, s katerim želi vzpostaviti bolj učinkovito, uravnoteženo in skladno upravljanje agencij. Ključne besede: Agencije EU, agencifikacija, javne agencije, javna uprava, Evropska unija, upravljanje EU, institucije EU. Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1091; Prenosov: 126
Celotno besedilo (660,99 KB) |
9. |
10. Pogostost zahtev strežbe po posameznih tipih storitveAljana Kralj, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Javna uprava in njene storitve predstavljajo nepogrešljiv del našega vsakdana.
Pomemben del javne uprave so upravne enote, ki so z delovanjem začele s 1.1.1995. Z razdružitvijo nekdanjih občin so prevzele izvajanje nalog, ki so v pristojnosti države. Kljub temu ljudi še vedno pogosto slišimo reči, da grejo na občino, čeprav grejo dejansko na upravno enoto. Upravne enote nam nudijo raznovrstne storitve.Zadolžene so npr. za izdajo osebnih izkaznic, potnih listov, gradbenih dovoljenj.
Za zadovoljstvo uporabnika s storitvijo in delom upravnega organa naj bi bila upravna storitev čim bolj enostavna, hitro in kakovostno opravljena ter dostopna, uradnik, ki jo izvaja, pa strokoven in prijazen.
Namen raziskave diplomskega dela je bil ugotoviti, koliko od obravnavanih desetih različnih tipov storitev so državljani opravili na Upravni enoti Tržič in koliko na Upravni enoti Ruše, ki spadata med majhni, med seboj primerljivi upravni enoti. V okviru raziskave sem s pomočjo statističnih podatkov, ki sem jih pridobila iz vsebinskih poročil o delu obeh upravnih enot, odgovorila na zastavljena vprašanja. Zanimalo me je, ali posamezni dejavniki, kot so število prebivalcev, razvitost območja in demografska struktura, vplivajo na pogostost vloženih zahtevkov strank in koliko upravnih zadev ter drugih upravnih nalog na zaposlenega je bilo rešenih na posameznih upravnih enotah.
Ugotovila sem, da so ob podobnem številu prebivalcev zahteve za istovrstne storitve pri proučevanih upravnih organih različne in da razvitost območja ter demografska struktura neposredno ne vplivata na pogostost istovrstnih zahtev strank. V raziskavi je bilo ugotovljeno tudi, da je število rešenih upravnih zadev in drugih upravnih nalog na zaposlenega višje na Upravni enoti Ruše, kar še posebej izstopa pri drugih upravnih nalogah. Ključne besede: upravna storitev, kakovost storitve, javna uprava, Upravna enota Tržič, Upravna enota Ruše Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 966; Prenosov: 71
Celotno besedilo (992,20 KB) |