Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Globalizacija in tehnološki razvoj s seboj prinašata nove potrebe in mi postajamo čedalje zahtevnejši in kompleksnejši odjemalci. Mediji nas vsak dan zasipavajo z množico informacij in mi izberemo tiste, ki jih želimo podrobneje spoznati. Tudi župani in drugi politiki so pod nenehnim drobnogledom medijev in volivcev. Slednjim v odločitvenem procesu niso pomembni samo rezultati – pomembni so jim tudi prezenca, osebnost in številni drugi dejavniki, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. In s tem se ukvarjamo v tej nalogi. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji trenutno 212 občin (Ministrstvo za javno upravo, 2020). Dotaknili smo se tudi drugega nivoja lokalnih samouprav – regij, ki so v zadnjem času ponovno aktualna tema, čeprav še zmeraj nerealizirana. S pomočjo teorije smo opredelili, kako so nastajale slovenske občine, kakšni so kriteriji za nastanek občin, kako občine oblikujejo proračun in od kod črpajo sredstva za svoj obstoj. Pogledali smo tudi naloge in vrste občin, nadzor države nad njimi, opredelili pojme centralizacija, decentralizacija in subsidiarnost ter primerjali slovenske lokalne samouprave z drugimi državami. Podrobneje smo opredelili organe občine in občinske uprave, največ pozornosti pa smo namenili županu: njegovim nalogam, pristojnostim, tipom vodenja, političnim programom. Z vidika županske funkcije smo pogledali sistem lokalnih volitev, odnos župana in medijev, županove ambicije, reelekcijo. Analizirali smo politično-ekonomske cikle, ki jih po mnenju Setnikar Cankar et al. (2008, str. 74–75) ustvarja vlada pred volitvami, da bi jim ugodne razmere zagotovile čim večji uspeh. Preučili smo tudi teorijo javne izbire in dejavnike izvolitve županov, ki smo jih razdelili v dve skupini: na osebnostne oziroma splošne dejavnike in ekonomske dejavnike. Nalogo smo zaključili z lastno raziskavo, ki je bila osnovana na podlagi anketnega vprašalnika, narejenega na vzorcu 700 anketirancev, in se je dotikala dejavnikov izvolitve županov in njihove pomembnosti v odločevalnem procesu volivca. Izmed treh zastavljenih hipotez smo eno potrdili, dve pa zavrnili. Morda bodo rezultati raziskave v pomoč bodočim kandidatom za župana in njihovim morebitnim vodjem kampanje, da bodo videli, katerim dejavnikom volivci pripisujejo velik pomen, in s tem se jim bodo lahko bolj posvetili. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik v odločitvenem procesu osebnost kandidata, med ekonomskimi dejavniki pa je najpomembnejša sposobnost kandidata, da privablja nova podjetja in jim omogoča obstoj.
Ključne besede: javna uprava, občina, župan, gospodarsko-politični cikli, dejavniki izvolitve
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 354; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,91 MB)

Opis: Motivirani in zadovoljni zaposleni so temelj uspešne organizacije. Pri tem imajo veliko vlogo tudi vodje, ki se morajo zavedati pomena dobrega počutja njihovih zaposlenih pri delu. Stopnja motivacije in zadovoljstva pa lahko hitro upade, zato je pomembno, da se visoka stopnja ne le doseže temveč tudi ohrani. V diplomskem delu so bili najprej preučeni pojem motivacija in z njo povezane teorije ter dejavniki, ki učinkujejo nanjo. V nadaljevanju je opredeljen pomen delovnega zadovoljstva. Ker sta motivacija in zadovoljstvo v interakciji in vplivata na organizacijsko kulturo in klimo, sta opredeljena tudi ta dva pojava. Kasneje sta predstavljena in opisana javna uprava in Ministrstvo za notranje zadeve, kjer je pojasnjeno tudi njuno delovanje. Na podlagi teoretičnih izhodišč je bila zasnovana raziskava, s katero so se ugotavljala stališča zaposlenih o motivaciji in zadovoljstvu pri delu na Ministrstvu za notranje zadeve. Sodelovalo je 96 respondentov. Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni na splošno motivirani pri svojem delu. Na stopnjo njihove motivacije pa najbolj vplivajo zanimivo delo ter odnosi znotraj kolektiva in z vodstvom. Raziskano je bilo tudi področje delovnega zadovoljstva, kjer je bilo ugotovljeno podobno. Na zadovoljstvo namreč najbolj vplivajo vsebina dela in odnosi s sodelavci. Stalnost zaposlitve in varnost pri delu sta dejavnika s katerima so uslužbenci najbolj zadovoljni, med tem ko sta možnost strokovnega razvoja (usposabljanja in izobraževanja) in obveščenost z aktualnim dogajanjem znotraj organizacije dejavnika s katerima zaposleni niso najbolj zadovoljni. Ključna ugotovitev je, da so zaposleni pri svojem delu večinoma motivirani, zadovoljni ter z veseljem prihajajo na delo.
Ključne besede: diplomske naloge, motivacija, zadovoljstvo z delom, ravnanje z ljudmi, javna uprava, Ministrstvo za notranje zadeve
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 838; Prenosov: 259
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Spodbujanje investicij je teženje k izboljšavi trenutnega stanja podjetništva, trga dela in izboljšanju blaginje državljanov, hkrati pa tudi poenostaviti postopke za lažje in hitrejše spremembe v prihodnje tudi s pomočjo digitalne tehnologije, kar pa posledično vpliva tudi na okoljske probleme in posredno tudi na mnoga druga področja, kot je zdravstvo, turizem, skladni okoljski razvoj, višjo stopnjo integriranosti z drugimi državami, manjšo diskriminacijo posameznikov glede na državno pripadnost, višje zaupanje v oblast in njene organe itd. Glede na tempo spreminjanja razmer in vpliva globalizacije zahtevajo ukrepi nenehno dopolnjevanje in spremembe politike, tako da so zajeti predpisi lahko sčasoma predmet sprememb, katere je dolgoročno težje predvidet, saj je ravno naloga države, da se odzove na vsakokratne potrebe, možno pa je ugotoviti katera pot je najbolj smiselna.
Ključne besede: Javna uprava, naložbe, administracija, integriteta, akcijski načrt
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 1589; Prenosov: 96
Celotno besedilo (659,30 KB)

Opis: V zadnjih dveh desetletjih je prišlo na ravni EU do razmaha evropskih agencij, konstantno se povečuje tudi obseg njihovih pooblastil. Agencije posedujejo posredujejo tehnično in strokovno znanje ter izkušnje nacionalnih organov in institucij EU. Izdajajo mnenja in priporočila, ter v obliki javnih posvetovanj s tem pa pomembno vplivajo na oblikovanje in izvajanje politik EU. Pri izpolnjevanju nalog porabijo znatna sredstva splošnega proračuna EU, zato je postalo nujno, da se jih postavi pod stroge mehanizme nadzora. Izkazalo se je, da je temeljna predpostavka za učinkovitost agencij njihova neodvisnost od zunanjih političnih in zasebnih interesov. Zaradi tega predstavlja iskanje ravnovesja med neodvisnostjo in vzpostavitvijo učinkovitih mehanizmov nadzora pravi izziv za EU. Študije so pokazale, da moramo rešitev iskati v smeri poenotenja agencij ter jasne opredelitve njihove strukture, nalog, pristojnosti in odgovornosti. S tem namenom je EU začela izvajati t.i. »Skupni pristop za decentralizirane agencije EU«, s katerim želi vzpostaviti bolj učinkovito, uravnoteženo in skladno upravljanje agencij.
Ključne besede: Agencije EU, agencifikacija, javne agencije, javna uprava, Evropska unija, upravljanje EU, institucije EU.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1091; Prenosov: 126
Celotno besedilo (660,99 KB)

Opis: Javna uprava in njene storitve predstavljajo nepogrešljiv del našega vsakdana. Pomemben del javne uprave so upravne enote, ki so z delovanjem začele s 1.1.1995. Z razdružitvijo nekdanjih občin so prevzele izvajanje nalog, ki so v pristojnosti države. Kljub temu ljudi še vedno pogosto slišimo reči, da grejo na občino, čeprav grejo dejansko na upravno enoto. Upravne enote nam nudijo raznovrstne storitve.Zadolžene so npr. za izdajo osebnih izkaznic, potnih listov, gradbenih dovoljenj. Za zadovoljstvo uporabnika s storitvijo in delom upravnega organa naj bi bila upravna storitev čim bolj enostavna, hitro in kakovostno opravljena ter dostopna, uradnik, ki jo izvaja, pa strokoven in prijazen. Namen raziskave diplomskega dela je bil ugotoviti, koliko od obravnavanih desetih različnih tipov storitev so državljani opravili na Upravni enoti Tržič in koliko na Upravni enoti Ruše, ki spadata med majhni, med seboj primerljivi upravni enoti. V okviru raziskave sem s pomočjo statističnih podatkov, ki sem jih pridobila iz vsebinskih poročil o delu obeh upravnih enot, odgovorila na zastavljena vprašanja. Zanimalo me je, ali posamezni dejavniki, kot so število prebivalcev, razvitost območja in demografska struktura, vplivajo na pogostost vloženih zahtevkov strank in koliko upravnih zadev ter drugih upravnih nalog na zaposlenega je bilo rešenih na posameznih upravnih enotah. Ugotovila sem, da so ob podobnem številu prebivalcev zahteve za istovrstne storitve pri proučevanih upravnih organih različne in da razvitost območja ter demografska struktura neposredno ne vplivata na pogostost istovrstnih zahtev strank. V raziskavi je bilo ugotovljeno tudi, da je število rešenih upravnih zadev in drugih upravnih nalog na zaposlenega višje na Upravni enoti Ruše, kar še posebej izstopa pri drugih upravnih nalogah.
Ključne besede: upravna storitev, kakovost storitve, javna uprava, Upravna enota Tržič, Upravna enota Ruše
Objavljeno v DKUM: 28.10.2016; Ogledov: 966; Prenosov: 71
Celotno besedilo (992,20 KB)