1. Primerjalna analiza interpretacije televizijskih/radijskih osebnosti (govorni in vsebinski vidik) : diplomsko deloArnej Ivkovič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo neknjižno besedje voditeljev pri vodenju oddaj na nacionalni in komercialni televiziji ter njihovo uporabo retoričnih sredstev prepričevanja. V teoretičnem delu je najprej predstavljena kratka zgodovina televizije in televizija kot medij. Sledi predstavitev delitve televizijskih postaj, televizijskih formatov in žanrov ter predstavitev voditelja kot medijske osebnosti. Posebno poglavje smo namenili slovenskemu jeziku, kjer se osredotočamo na njegovo delitev na podlagi zvrstnosti, na stilno vrednost besed, diskurzne označevalce in jezik družbenih omrežij. Teoretski del zaključimo s poglavjem o retoriki. V empiričnem delu najprej podrobneje predstavimo vsako izmed televizijskih oddaj in njihove voditelje. V tem delu predstavimo tudi analizo, s katero smo raziskovali katere socialne zvrsti, stilno zaznamovane besede, diskurzne označevalce, neprimerne besede in katero besedje družbenih omrežij se pojavi v govoru televizijskih voditeljev ter katera retorična sredstva ti uporabljajo pri samem vodenju oddaj. Rezultati analize opozarjajo na nekatere napake in nepravilnosti, ki se pojavijo v govoru televizijskih voditeljev med samim vodenjem oddaje, hkrati pa so lahko različnim televizijskim kot tudi radijskim voditeljem v pomoč za izboljšanje njihovega besedišča in priprave na oddajo.
Ključne besede: televizijski voditelji, javna televizija, komercialna televizija, neknjižno besedje, retorična sredstva prepričevanja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1078; Prenosov: 146
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Vpliv novih formatov in žanrskih pristopov na oblikovanje razvedrilnega programaNeja Jerant, 2017, magistrsko delo Opis: Eno izmed temeljnih poslanstev televizije je, da zabava. To poslanstvo je tako del vsakdanje televizije, ki vključuje množico žanrov in medijskih platform. Televizija svojo nalogo opravlja s pomočjo razvedrilnih oddaj, vedno pogosteje pa v programske sheme vključuje svetovno prepoznavne televizijske formate. Te lahko pri nas spremljamo tako na javni televiziji kot tudi na komercialnih televizijah. Programi javne televizije se od komercialnih razlikujejo predvsem po tem, da so javni zapriseženi standardom kakovosti: »Ravnotežje med kvalitetnimi in kvantitetnimi prednostmi je nova naloga javnega servisa« (Žilič Fišer, 2007: 51). S prihodom komercialnih televizij se je konkurenca javni televiziji povečevala, sposobnost zabavati pa je postala ključna pri pridobivanju oz. ohranjanju gledalcev.
Magistrsko delo predstavlja vpogled v oddaje razvedrilnega programa, ki so bile v zadnjih desetih letih predvajane v soboto ali nedeljo ob osmih zvečer. Gre za za t. i. prime time oddaje, to so oddaje, ki so umeščene v najbolj gledani termin in tako podvržene največji pozornosti ljudi, ki iščejo razvedrilo. V magistrskem delu uredniki pojasnijo svoje odločitve o ustvarjanju avtorske oddaje po eni strani ter nakupa licenčnega formata po drugi ter morebitne vzporednice med enimi in drugimi, ki vplivajo na proces ustvarjanja razvedrilnega programa.
Ključne besede: javna televizija, razvedrilni program, televizijski formati, televizijski žanri, prime time oddaje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1339; Prenosov: 191
Celotno besedilo (2,00 MB) |
3. ANALIZA INFORMATIVNE ODDAJE ODMEVIKatja Urgl, 2016, diplomsko delo Opis: Dnevno informativne oddaje so namenjene doseganju in obveščanju široke javnosti. Njihova ključna naloga je informirati javnost o preteklih oziroma najaktualnejših dogodkih. Poleg podajanja informacij je njihova funkcija vplivati na ljudi, vzgajati ter zabavati. Danes imamo gledalci na voljo več različnih dnevno informativnih oddaj. V diplomski nalogi smo analizirali informativno oddajo Odmevi. Naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V prvem delu smo s pomočjo literature analizirali pomembne pojme za nadaljnjo analizo. Drugi del sestavlja podrobna analiza informativne oddaje Odmevi. Iz analize je razvidno, da informativna oddaja Odmevi aktualno, zanimivo predvsem pa verodostojno poroča o trenutno najpomembnejših dogodkih oziroma dogajanjih pomembnih za družbo.
Ključne besede: javna televizija, komercialna televizija, medijske zvrsti, informativna oddaja
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2541; Prenosov: 325
Celotno besedilo (912,21 KB) |
4. PRIMERJAVA ŠPORTNIH VSEBIN V DNEVNOINFORMATIVNIH ODDAJAH NA NACIONALNI IN KOMERCIALNI TELEVIZIJIMiloš Tarlać, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje, primerja in analizira športne vsebine v dnevnoinformativnih oddajah na nacionalni in komercialni televiziji. V teoretičnem delu naloge je opisan razvoj obeh televizij, predstavljene so njune programske sheme in dnevnoinformativne oddaje Dnevnik na Televiziji Slovenija ter 24ur na POP TV. Opisane so tudi televizijske pravice za neposreden prenos športnih dogodkov, in analizirana je gledanost informativnih oddaj ter športnih vsebin. V glavnem, empiričnem delu naloge je s pomočjo analize občinstva in primerjavo športnih vsebin raziskana razlika v podajanju športnih novic v osrednjih informativnih programih obeh televizij. V nalogi smo ugotavljali razlike in podobnosti v strukturi programske sheme, podajanju športnih poročil in kdo je njihovo ciljno občinstvo.
Ključne besede: dnevnoinformativna oddaja, športna poročila, šport, komercialna televizija, javna televizija, gledanost
Objavljeno v DKUM: 09.09.2016; Ogledov: 2073; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. ANALIZA RAZVEDRILNE ODDAJE NA RTV SLOVENIJAKarin Kegel, 2016, diplomsko delo Opis: Mediji časopis, radio, televizija, internet so najpomembnejši vir informacij in so se bistveno spremenili v tehnološkem, gospodarskem in uporabnem vidiku. Mediji morajo izpolnjevati potrebe javnosti, ki pričakuje, da se jih informira, izobražuje in zabava. Televizija velja za najmlajši tradicionalni medij, ki gledalce umešča v središče globalnih dogajanj in ima osrednjo vlogo pri delovanju sodobnih demokratičnih družb, zlasti pri razvoju in prenosu družbenih vrednot. V sodobnem času ima pomembno vlogo obveščanja ter podajanja novih informacij, kakor tudi predvajanja oddaj različnih žanrov. Predmet obravnave diplomskega dela je razvedrilna oddaja in javna televizija, kot javni zavod, ki javnosti zagotavlja programe več vrst, zadovoljuje potrebe po informacijah, izobraževanju in razvedrilu.
V prvem delu diplomskega dela bomo predstavili teoretična izhodišča javne televizije v Sloveniji, oddaj lastne produkcije in licenčnih oddaj. Drugi del diplomskega dela zajema analizo oddaje Moja Slovenija, pri kateri bomo pregledali štiri oddaje od 2. do 6. sezone, v obdobju od leta 2012 do leta 2014.
Ključne besede: javna televizija, nacionalna televizija, javni servis, razvedrilna oddaja, oddaja Moja Slovenija
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1796; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,69 MB) |
6. JAVNA TELEVIZIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI: PRIMERJALNA ANALIZA OSREDNJIH DNEVNIKOVLuka Kristić, 2016, diplomsko delo Opis: Bosna in Hercegovina je multietnična država s tremi konstitutivnimi narodi, zato ima kompleksen model javne televizije. Takšen sistem se sooča s številnimi izzivi. V tej diplomski nalogi ga bomo predstavili, hkrati pa opredelili tudi modele javne televizije v drugih multietničnih državah. Da bi bolje razumeli problematiko, je treba govoriti tudi o specifični državni ureditvi Bosne in Hercegovine ter prikazati model ustanovitve javne televizije v BiH in aktualne težave, s katerimi se sooča. Skozi analizo osrednjih dnevnikov na treh javnih servisih smo ugotavljali osrednje razlike med njimi, najbolj zastopano tematiko in novinarsko obliko poročanja. Ocenjevali smo tudi koliko se posamezni javni servis trudi obdržati objektivnost pri poročanju in zagotavljati služenje interesu vseh državljanov oz. konstitutivnih narodov.
Ključne besede: javna televizija, Bosna in Hercegovina, osrednji dnevnik, primerjava
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 3143; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,25 MB) |
7. PRIMERJALNA ANALIZA SITKOMOV NA SLOVENSKI TELEVIZIJISabina Zag, 2016, magistrsko delo Opis: Sitkom, ki se je razvil iz kratkih radijskih oddaj, je v ZDA izredno popularen žanr. Njegov glavni namen je, da nasmeji gledalce, medtem ko obravnava vsakdanje teme, s katerimi se lahko marsikdo poistoveti. Ta kratka serija nudi več kot samo zabavo. S svojo humornostjo se poleg vsakdanjih tem dotakne marsikatere tabu teme, velikokrat pa je prežeta z mnogimi stereotipi. Svojo pot si je utrla tudi na slovensko javno in komercialno televizijo. Porast komercialnih televizij je pomembno vplival na razvoj javne televizije, zato mora ta vložiti več truda v svojo programsko shemo. Tekma za gledalce spodbuja televizije, da izbirajo popularne vsebine in s tem obdržijo ali celo povečajo število gledalcev. Tako smo lahko priča predvajanju popularnega sitkoma Sodobna družina na javni televiziji in mnogih drugih sitkomov na komercialni.
Ključne besede: humorno, komično, sitkom, javna televizija, komercialna televizija
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1544; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,41 MB) |
8. PRIMERJAVA REGIONALNIH PRISPEVKOV V ODDAJAH 24 UR IN DNEVNIKMarko Maučec, 2013, diplomsko delo Opis: Javna TV Slovenija in komercialna Pop TV sta glavni televiziji v Sloveniji, ki imata tudi največji delež gledanosti. To velja tudi za njuni osrednji informativni oddaji – Dnevnik na javni televiziji in 24 ur na komercialni televiziji. Obe dajeta velik poudarek prav tema oddajama, saj imata tudi največji delež gledanosti. V diplomski nalogi smo opredelili pojme televizije, njene vloge v družbi, navedli razlike med javno in komercialno televizijo v Sloveniji in svetu. Javna in komercialna televizija imata že v osnovi drugačne cilje: na eni strani služenje javnosti in na drugi strani dobiček, kar posledično vpliva tudi na obe dnevnoinformativni oddaji ter na kriterije, po katerih uvrščata prispevke. Primerjali in analizirali smo regionalne prispevke iz Pomurja, predvajane v Dnevniku in 24 urah, ter ugotavljali, zakaj sta o nekaterih dogodkih poročali obe televiziji, o nekaterih pa le javna oziroma komercialna televizija.
Ključne besede: Televizija, javna in komercialna televizija, informativni program, regionalni prispevki.
Objavljeno v DKUM: 05.02.2014; Ogledov: 2344; Prenosov: 423
Celotno besedilo (6,74 MB) |
9. POMEN NARODNO-ZABAVNE GLASBE V PROGRAMIH JAVNE TELEVIZIJEMatjaž Kitak, 2011, diplomsko delo Opis: Glasba je poleg jezika, književnosti, umetnosti pomemben medij za oblikovanje kulturne identitete. V Sloveniji nosi del te vloge narodno-zabavna glasba, ki se neguje in razvija s pomočjo množičnih medijev. Na tem mestu pa največjo odgovornost prevzame javna televizija, ki mora skrbeti za zadovoljitev potreb različnih javnosti s kakovostnim lastnim programom. V diplomskem delu definiramo funkcije in delovanje slovenske javne televizije ter se posvečamo spoznavanju slovenske nacionalne identitete preko fenomena narodno-zabavne glasbe. S pomočjo analize statističnih podatkov o gledanosti narodno-zabavnih vsebin smo ugotavljali, da je ta zvrst glasbe na TV Slovenija dovolj razširjena, vendar manjkajo kakovostni kriteriji, tako imenovano sito, ki loči zrno od plevela.
Ključne besede: javna televizija, narodno-zabavna glasba, kulturna identiteta, javni interes.
Objavljeno v DKUM: 20.06.2011; Ogledov: 12302; Prenosov: 313
Celotno besedilo (3,08 MB) |
10. TABLOIDIZACIJA TELEVIZIJEMateja Bogme, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi opredelimo pojem tabloid in proces tabloidizacije oziroma spremembe v slovenskih televizijskih informativnih oddajah.
V ospredje je postavljeno pojavljanje procesa tabloidizacije na televiziji oziroma v informativnih oddajah in elementi tabloidizacije, ki jih ustvarjalci vodilnih slovenskih televizijskih oddaj najpogosteje uporabljajo. S pomočjo analize osrednjih informativnih oddaj ugotovimo, da so elementi tabloidizacije prisotni v slovenskih informativnih oddajah komercialne in javne televizije.
Ključne besede: tabloidizacija, komercialna in javna televizija, informativna oddaja
Objavljeno v DKUM: 03.06.2011; Ogledov: 11795; Prenosov: 437
Celotno besedilo (2,14 MB) |
