| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 48 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
OPIS POSTOPKA IZDELAVE KALKULACIJSKEGA ELABORATA ZA JAVNA NAROČILA V MALEM GRADBENEM PODJETJU IN PRAKTIČNI PRIMER
Igor Hrauski, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo teoretično prikazali postopek oblikovanja ponudbenih cen gradbenih objektov, postopek izvedbe javnega naročanja in način oblikovanja razpisne dokumentacije. Na praktičnem primeru smo prikazali izdelavo kalkulacijskega elaborata za javna naročila v malem gradbenem podjetju A za štiri značilne predračunske postavke iz popisa del zgornjega ustroja na Lackovi cesti v Mariboru. Prikazali smo organiziranost in opisali vsebine poslovnih funkcij, porazdeljene med sektorji gradbenega podjetja A. Prav tako smo povzeli naloge vseh zaposlenih, tudi komercialnega sektorja, kjer izdelujejo kalkulacijske elaborate, in izdelali shematski prikaz organizacijske strukture v malem gradbenem podjetju A.
Ključne besede: ponudbena cena gradnje objekta, javna naročila, predračunske postavke, kalkulacijski elaborat, organiziranje podjetij
Objavljeno: 04.04.2016; Ogledov: 497; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

42.
ANALIZA AKTIVNOSTI FARMACEVTSKEGA PODJETJA KOT PODPORA ODLOČITVI ZA ZUNANJE IZVAJANJE AKTIVNOSTI
Mojca Dovečar, 2016, magistrsko delo

Opis: Farmacevtska podjetja v Sloveniji delujejo v okolju, ki je kompleksno, zelo regulirano in v zadnjih letih pod močnim pritiskom zniževanja cen. Zaradi omenjenih pritiskov na cene zdravil so celotni izdatki za zdravila že zadnjih pet let relativno stabilni. Ob povečevanju regulatornih zahtev, ki posledično pomenijo porabo dodatnih resursov podjetij, napovedanih dodatnih varčevalnih ukrepih, ki jih napoveduje javna zdravstvena blagajna, in omejenih virih, morajo podjetja natančno analizirati lastno poslovanje in preveriti, ali njihovi obstoječi proizvodni viri, zasnova delovanja organizacije ter njihovi procesi ustrezajo razmeram, ki se napovedujejo oz. ali bodo lahko podjetja uspešna in konkurenčna na dolgi rok. Glavni prihodki podjetij izhajajo iz zdravil, ki so povečini javno financirana, zato sodi proces, skozi katerega podjetja dosežejo javno financiranje zdravil – proces dostopa zdravila na trg - med enega ključnih procesov podjetja. Osrednji problem naše naloge predstavlja nepoznavanje smernic za odločanje glede notranjega in zunanjega izvajanja aktivnosti v okviru procesa dostopa zdravila na trg, kar lahko vodi v neoptimalno zasnovo in delovanje tega procesa. Temeljni namen naše naloge je bil celovito analizirati proces dostopa zdravila na trg ter njegove posamezne aktivnosti v tipičnem farmacevtskem podjetju v Sloveniji ter opredeliti usmeritve glede notranjega in zunanjega izvajanja posameznih aktivnosti, ki lahko predstavljajo temelje za prihodnje delovanje teh podjetij. V nalogi smo podrobno analizirali proces dostopa zdravila do trga oz. aktivnosti, ki ga sestavljajo. Ugotovili smo, da obstajajo znotraj procesa, ki ga sicer farmacevtsko podjetje ocenjuje kot ključen proces, aktivnosti, ki niso zgolj ključne. Podporne aktivnosti obsegajo predvsem tiste korake, ki jih za farmacevtsko podjetje predpisuje zakonodaja, ključne aktivnosti pa so tiste, ki jih zunanji izvajalci ne bi mogli izvajati bodisi zaradi internih razlogov, pomanjkanja specifičnega znanja in zgodovinskih izkušenj, kompleksnosti in slabega poznavanja podjetja. Aktivnosti, ki so bile opredeljene kot ključne, bi se morale izvajati znotraj podjetja, nasprotno pa velja, da bi se večina podpornih aktivnosti lahko izvajala zunaj podjetja. Pozitivni učinki predlagani smernic vključujejo izboljšanje kakovosti in skrajšanje trajanja procesa, dostop do specialnega znanja zunanjih izvajalcev, osredotočanje podjetja na ključne aktivnosti in druge. Negativni vplivi pa vključujejo predvsem možnosti uhajanja informacij iz podjetja, slabe kakovosti izvedbe, zmanjšanje motiviranosti zaposlenih in druge.
Ključne besede: teorija proizvodnih virov, zunanje izvajanje aktivnosti, cene zdravil, razvrščanje zdravil, javna naročila
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 510; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

43.
JAVNA NAROČILA
Sara Zavrl, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Javna naročila so skupek dejanj, ki jih naročniki opravijo s ciljem gospodarne nabave blaga, storitev ali gradbenih del. K izvajanju javnih naročil so zavezani posredni in neposredni uporabniki državnega proračuna in lokalnih proračunov. Cilj javnih naročil je doseči kar najbolj gospodarno porabo javnih sredstev. Na področju storitev čiščenja poslovnih prostorov se ponudniki pri javnih naročilih pogosto srečujemo s problemom merila najnižje cene. ZJN-2 omogoča naročnikom dve meril: merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe in merilo najnižje cene. Naročniki se prepogosto odločajo za izbor merila najnižje cene, saj je za naročnika, ki pripravlja dokumentacijo javnega naročila, najbolj preprosto in varno merilo. Tako mu ni treba zagovarjati in tehtati dodatnih pogojev, povezanih s kvaliteto izvedbe del. Ponudniki se zaradi pridobitve posla zatekajo k vedno nižjim cenam za storitve, kar pa vodi v nekakovostno opravljanje storitev, neizpolnjevanje delovnopravne zakonodaje, izkoriščanje delavcev, nekatera podjetja se soočajo tudi s prisilno poravnavo ali stečajem. Hkrati ponudniki tudi pozabljajo osnovno načelo gospodarskih družb, ki je zapisano v 1. členu Zakona o gospodarskih družbah: gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
Ključne besede: Javna naročila, Najnižja cena, ZJN-2, Ekonomsko najugodnejša cena, Storitve čiščenja
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 399; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (912,27 KB)

44.
OSEBE, UPRAVIČENE ZA UVELJAVLJANJE KRŠITEV V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA
Nataša Mlakar Sukič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem, kdo lahko uveljavlja pravne zahtevke zaradi kršitev pravil o javnem naročanju. Ker se lahko uveljavljajo tri vrste zahtevkov, in sicer zahtevek za revizijo, zahtevek za ničnost pogodbe o izvedbi javnega naročila in odškodninski zahtevek, smo predstavili vsakega posebej, glede na ureditev v pravilih Evropske unije in našo nacionalno ureditev. Za uveljavljanje vsakega izmed teh zahtevkov so določeni posebni pogoji. Pogoji za uveljavljanje zahtevka za revizijo so določeni v Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zastavlja se predvsem vprašanje v zvezi z obravnavo aktivne legitimacije, in sicer ali vsakomur omogočiti vložitev zahtevka za revizijo pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, ali ga omejiti. Ali naj bo aktivna legitimacija permisivne ali restriktivne narave, je odvisno tudi od tega, v čigavem interesu je predpisano posebno pravno varstvo, ali v javnem interesu ali v interesu prizadetih ponudnikov. Sodišče Evropske unije zastopa stališče, da naj pogoji za priznanje aktivne legitimacije ne bodo preveč omejevalni, pri nas pa sta šli zakonodaja in praksa drugo pot. Pojasnili bomo, da je pretirano omejevanje pogojev za priznanje aktivne legitimacije, ki je zgolj procesna predpostavka za začetek revizijskega postopka, v nasprotju z načelom dostopnosti in načelom učinkovitosti, kar je v nasprotju s cilji javnega naročanja in s pravom Evropske unije. Prav tako menimo, da nacionalna zakonska ureditev, ki ima podobne pravne učinke, ni smiselna. Tudi pri uveljavljanju ničnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila in pri uveljavljanju odškodninske sankcije zaradi kršitev pravil o javnem naročanju so določeni posebni pogoji. Obstajajo tudi druge številne posebnosti in omejitve pravnega varstva s tega področja, ki jih bomo izpostavili in predstavili.
Ključne besede: javna naročila, pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, zahtevek za revizijo, aktivna legitimacija, interes za dodelitev javnega naročila, škoda, neobstoj aktivne legitimacije, neveljavnost, odškodnina, kršitev prava EU.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 1017; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

45.
VRSTE FINANČNIH ZAVAROVANJ V POSTOPKIH JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Jamnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt se posveča teoretičnim in praktičnim vidikom uporabe javnih naročil ter oblikam finančnih zavarovanj v postopkih oddaje javnih naročil. V uvodu povzame pomen zavarovanja obveznosti ter predstavi njegovo pravilno izpolnitev. Sledi razprava o javnih naročilih, pomenu javnih naročil, temeljnih načelih ter vrstah postopkov javnih naročil. V drugem delu je podrobneje predstavljena Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju. Sledi podrobna obravnava instrumentov finančnih zavarovanj. S tega vidika je prikazano ravnanje naročnikov pri posamezni vrsti finančnih zavarovanj. Sledi zaključna analiza in primerjava med različnimi instrumenti finančnih zavarovanj. Z zaključnim sklepom je sklenjeno, katera zavarovanja so najprimernejša ter katere težave iz prakse odpravlja Uredba.
Ključne besede: zavarovanje obveznosti, javna naročila, finančna zavarovanja.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 456; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (795,92 KB)

46.
CENTRALIZACIJA JAVNEGA NAROČANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Sabina Rajgelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Javna naročila so javni izdatki s katerimi država zadovoljuje javne potrebe. V splošnem, predstavljajo javna naročila blago, storitve in gradnje. V Republiki Sloveniji se nameni za njih skoraj polovico državnega proračuna in je zato pomembno za kaj se ta sredstva porabijo in na kakšen način. Recesija preteklih let je države članice EU še dodatno spodbudila k racionalni porabi javnih sredstev. Eden izmed načinov racionalizacije javne porabe je centralizacija javnega naročanja. Centralizacija javnega naročanja pomeni, da se ustanovi oz. določi osrednji nabavni organ, ki na podlagi ugotovljenih potreb javnih naročnikov izvede postopke javnega naročanja. Na ta način se zmanjša število istovrstnih postopkov javnega naročanja, stroški postopkov, izboljša se organizacija delovnih procesov; najbolj pomemben učinek je zagotovo ta, da se zaradi združevanja naročil, ki pomeni povečano povpraševanje, doseže boljša pozicija pri pogajanjih s ponudniki, kar vpliva na ceno predmeta javnega naročila. Centralizacijo javnega naročanja predvideva tudi Direktiva 2014/24/EU. Republika Slovenija jo je kot članica EU morala implementirati v svoj pravni red do 1. aprila 2016. To je storila s sprejetjem Zakona o javnem naročanju (ZJN-3).
Ključne besede: javna naročila, javni naročniki, postopki javnih naročil, centralizacija javnega naročanja, ZJN-2, ZJNVETPS, ZJN-3, Direktiva 2014/24/EU
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 573; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (468,60 KB)

47.
Javne pogodbe v češkem pravu
Nejc Romih, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava javne pogodbe, to so pogodbe, ki jih sklepa oblast s posamezniki pri izvrševanju določenih nalog v javnem interesu, v češkem pravnem sistemu, ki spada v germansko pravno družino. Češka pravna teorija ali praksa koncepta javnih pogodb ni razvila, pozna pa pogodbe javnega naročanja v širšem smislu in institut javnopravne pogodbe, ki ga je razvila po vzoru nemške javnopravne pogodbe. Primerjalnopravno gledano sta termina javnopravna pogodba in upravna pogodba sinonima, zato lahko v češkem pravu prepoznamo upravno pogodbo, ki je normativno urejena in teoretično razvita. Češko pravo javnih naročil in javnih koncesij sloni na pravu Evropske Unije. Predvsem na področju javnega naročanja se je izkazalo, da je prišlo do močne harmonizacije, ki spominja na unifikacijo v primerjavi s slovenskim pravom javnega naročanja. Pravna narava javno-koncesijska razmerja je na Češkem, ki pozna institut upravne pogodbe odvisna od primera do primera. Če se v upravni pogodba »skriva« javna koncesija kot jo pojmuje pravo Evropske Unije, potem bo njena narava upravnopravna in se bo na nacionalni ravni uporabil predpis, ki ureja upravno pogodbo. Sicer pa je javna koncesija po veljavnem češkem pravu praviloma oblika javnega naročila, ki je zasebnopravne narave, in se bo na nacionalni ravni uporabil predpis, ki ureja javno naročanje. V vsakem primeru pa je področje javnih koncesij in javnih naročil regulirano s strani prava Evropske Unije.
Ključne besede: Javne pogodbe, javne koncesije, javna naročila, upravna pogodba, javno- zasebno partnerstvo.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 357; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (740,70 KB)

48.
Primerjava druge in tretje novele Zakona o javnem naročanju
Žan Ajdnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Gospodarstvo je sestavni del vsake države, tako v zasebnem sektorju, kakor tudi sektorju, ki je pod nadzorom državnih organov. V današnjem času se standard življenja v različnih državah meri s pomočjo izračuna bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP), torej večji kot je BDP, višji je standard življenja. Skozi zgodovino se je večal vpliv države na posameznih področji, tako da danes država nadzoruje vse pomembne ustanove, podjetja in zato zaposluje veliko število ljudi. Ker pa država rabi tudi pomoč zasebnega sektorja, podeljuje koncesije ali sklene pogodbo na podlagi javnega naročila s kakšnim zasebnim podjetjem. Zaradi velike konkurence v zasebnem sektorju in zagotavljanju enakovrednosti pri oddaji javnega naročila, je bilo treba omenjeno področje tudi zakonsko urediti. Precej časa je minilo od sprejetja prvega zakona do sprejetja dveh novel – od leta 2016 torej področje javnega naročanja ureja ZJN-3, ki je pravzaprav četrto nadaljevanje Zakona o javnem naročanju. Sprejetje omenjene novele je bilo nujno, saj se mora s tehnološkim razvojem razvijati tudi sistem in postopek javnega naročanja. Omenjena novela bo namreč prva omogočala oddajo ponudb in vse potrebne dokumentacije elektronsko, kar bo pospešilo in olajšalo delo zaposlenim, tako v zasebnem, kakor tudi v javnem sektorju. Z novo novelo je tudi lažji pregled nad področji, ki jih ureja zakon – mnoga področja, ki so bila prej razdrobljena, so sedaj združena vse v en zakon. Novela ima tudi nekaj sprememb, ki sistemsko omogočajo učinkovitejšo izvedbo procesa javnega naročanja, omogočajo pa tudi ekonomično ustreznejšo operativno izvedbo naročila.
Ključne besede: javno naročanje, javna naročila, zakonodaja, novele, diplomske naloge
Objavljeno: 09.05.2018; Ogledov: 337; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici