| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Javna objava davčnih dolžnikov kot ukrep proti plačilni nedisciplini
Špela Oblak, 2017, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina na področju davkov je v Sloveniji postala velik problem. Davki so ena glavnih in osnovnih oblik državnih prihodkov in so, skupaj z ostalimi fiskalnimi dohodki, instrument ekonomske in socialne politike države, zato je plačevanje davkov nujno potrebno za njeno delovanje. Zagotavljanje plačilne discipline je naloga civilnega prava, zato mora država vzpostaviti pravno ureditev, ki dolžnike spodbuja k rednemu in pravočasnemu izpolnjevanju obveznosti. Plačilo davka večkrat postane breme, zato si davkoplačevalci na različne načine prizadevajo zmanjšati negativne posledice obdavčitve. V primeru, da zavezanec za davek svoje obveznosti ne poravna v dogovorjenem roku, se z vidika fiskalnih administracij obravnava kot davčni dolžnik, vsota vseh neplačanih davkov pa predstavlja njegov davčni dolg. Plačilno nedisciplino lahko pripisujemo nizki davčni morali, razloge pa lahko iščemo tudi pri neustrezni zakonodaji. Vlada je na področju davčne plačilne nediscipline sprejela nekaj ukrepov, eden izmed njih je tudi javna objava seznama davčnih dolžnikov, ki ga bom podrobneje opisala v diplomskem delu.
Ključne besede: Plačilna nedisciplina, davčni sistem, davčna plačilna nedisciplina, davčni dolžniki, davčna morala, javna objava davčnih dolžnikov, ukrepi proti plačilni nedisciplini, javna objava in poseg v človekove pravice.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 851; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (675,70 KB)

2.
Moralna in etična raznolikost držav članic v sodni praksi EU
Klemen Žugelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Evropska unija je družbeno-politična tvorba 28 držav članic z ravno toliko različnih predstav o morali in etiki. Poleg tega pa med državami članicami obstaja notranji trg in njegova pravila. Enoten notranji trg, ki ga urejata Pogodba o Evropski uniji (PEU) in Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), temelji na štirih svoboščinah, in sicer prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala. Poznamo pa izjeme, ki lahko omejujejo te svoboščine in neekonomski razlog javne morale je ena izmed njih. V sodni praksi Sodišča EU se je do sedaj nabralo že precej primerov sodb, ki se dotikajo »moralno vprašljivih« področij, kot so mehke droge (marihuana), pornografija in pornografski izdelki, prostitucija, igre na srečo ter splav in umetna oploditev in prinašajo različne odločitve Sodišča EU. Pravila Evropske unije dovoljujejo argument samoodločbe držav članic, ki predstavlja situacijo, kjer se lahko demokratično zaščitijo nekatere moralne in etične vrednote v državah članicah, in argument pridržka, ki onemogoča določene odločitve nacionalnih politik. V bistvu je argument pridržka zrcalna slika argumenta samoodločbe. Očitna neenakost ukrepov samoodločbe in pridržka pomeni velik izziv za pravo EU. Porajajo se tri možne različice reševanja konflikta med tema dvema argumentoma, in sicer nagibanje k mednarodni morali in etiki, v smeri ločenosti narodne morale in etike ter uravnoteženost s pomočjo načela sorazmernosti.
Ključne besede: Morala, etika, javna morala, notranji trg, Sodišče EU, pravo EU, raznolikost, sodna praksa, sorazmernost.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 1515; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (185,72 KB)

3.
PROFESIONALNA ETIKA SODNIKOV
Tjaša Rutar, 2013, magistrsko delo

Opis: Etika je danes velikokrat omenjena in razlagana beseda, ki pa jo malokdo od nas v celoti upošteva v vsakdanjem življenju. Za obravnavo etike so posebej zanimivi poklici, katerih delovanje v veliki meri temelji na doslednem upoštevanju etike. Ali to dejstvo drži in v kolikšni meri etika vpliva na delovanje sodnikov smo želeli preveriti z našo raziskavo. Izbrano področje naloge smo usmerili na profesionalno etiko sodnikov. Gre za pregled stanja upoštevanja vrednot, načel in norm v delovnem okolju na primeru pravosodja. To je področje, ki je v naši državi že kar nekaj let tarča kritike s strani javnega mnenja. Ali so te kritike utemeljene ali ne, smo preučili z analizo rezultatov ankete o etičnem delovanju sodnikov. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem teoretičnem delu opisujemo in razlagamo delo sodnikov, njihovo delovno okolje in vpliv ter pomen njihovega delovanja na družbo. Nadalje razlagamo vsebino pojmov etika in morala ter njuno vpletenost v človekov vsakdanjik. Predstavljamo zavezujoče moralne in etične kodekse sodnikov slovenskega pravosodja ter pomen normativno opredeljene etike v njihovem delovanju. V primeru neupoštevanja zakonodaje ali etičnih kodeksov, sodnikom pretijo sankcije in uveljavljanje disciplinske odgovornosti. Vse navedeno je del nalog, ki jih morajo sodniki upoštevati pri svojem delu zaradi ohranitve lastne nepristranskosti in neodvisnosti, kar je predstavljeno v zadnjem delu teoretične razlage. V drugem aplikativnem delu magistrske naloge je opravljena raziskava na zgoraj omenjeno temo. Najprej smo raziskavo opredelili, predstavili njene cilje, zastavljene hipoteze, omejitve in potek raziskave ter metode dela. Naše ugotovitve so, da sodniki menijo, da normativna etika vpliva na njihovo delovanje in si v prihodnje želijo še izboljšati etiko svojega delovanja. Skozi raziskavo smo ugotovili tudi, da sodišče kot organizacijska enota deluje skladno z normativno etiko, zato bi utegnilo biti izboljšanje na področju sodniške etike časovno hitro doseženo. Problem naše družbe ali družbenega sistema pa je, da ima popolnoma porušen sistem vrednot. Ker ima zunanje okolje napačne predstave o vsebini etike kot ima oz. kot bi jo moralo imeti delovno okolje in sodniki, se pojavijo neskladja v razlagah izrečenih sodb in kritike na njihovo delovanje. Menimo, da si sprememb želimo prav vsi državljani, vendar je za rešitve učinkovitega pravosodja in dobre pravne države potrebno nekoliko več kot samo (dobro) zapisani zakoni in prijazne besede ministrov. Najprej bo potrebno vzpostaviti v družbi pravičen in enakopraven sistem vrednot, ki ga bodo sprejeli prav vsi. Rešitve težav bodo potem lažje dosegljive in uresničljive.
Ključne besede: etika, morala, javna uprava, etični kodeks, sodniško presojanje, odnosi, zadovoljstvo, učinkovitost
Objavljeno: 18.10.2013; Ogledov: 1459; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici