1. Vpliv obdavčitve na politiko prejemkov v gospodarskih družbahUrban Bratina, 2020, magistrsko delo Opis: Davčna politika povsod pomembno kroji delovanje družbenih sistemov. Del njih je tudi politika prejemkov, v magistrskem delu pa je najbolj izpostavljen davčni vpliv na politiko prejemkov organov vodenja v javnih delniških družbah. Države članice bi že pred letom in pol, kot posledico delničarske direktive II, ki spreminja Direktivo (EU) 2007/36/ES, morale v zakonodajo implementirati predrugačen način obravnave in sprejemanja akta politike prejemkov. Direktiva od javnih delniških družb namreč zahteva, da pred skupščino pripravijo politiko prejemkov, ki jo bo skupščina obravnavala, prav tako pa se seznanijo s poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora za preteklo obdobje. Slovenija je v postopku obravnave zakona, ki bi implementiral določbe iz direktive, vendar novela ZGD-1K še ni sprejeta. Naloga ugotavlja stanje na področju politike prejemkov v primerljivih državah in vpliv davščin na strukturo prejemkov v Sloveniji in tujini.
Za razumevanje področja je v nalogi treba definirati politiko prejemkov, predstavljena pa je tudi dosedanja ureditev, ki je bila v rokah nadzornih svetov veliko pomembnejša, kot so to predvidevali novi predpisi. Področje uporabe pravil o prejemkih je bilo že do zdaj definirano v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki pa ni skladen z Direktivo EU, zato ja v obravnavi novela ZGD-1K. Ta spreminja nekaj definicij in postopkov na relevantnem področju, žal pa ne vpliva na davčno obravnavo prejemkov, kar je pomembna pomanjkljivost. Omenja tudi poročila o prejemkih, ki ji daje vlogo pomembnega komunikacijskega člena med delničarji in upravo ter nadzornim svetom družbe.
Glavni del naloge je poglavje o davkih, ki vplivajo na politiko prejemkov, in primerjava takih vplivov v tujini. Ureditev po veljavni zakonodaji je namreč še naprej pomembna, saj se davčna zakonodaja v povezavi z novelo ZGD-1K ne spreminja. Vpliv na prejemke imajo še vedno davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina in razni prispevki (PIZ, ZZZS …). Davčna zakonodaja je v nalogi postavljena ob bok primerljivim državam, ki prejemke pogosto obravnavajo manj egalitarno, predvsem pa z enostavnejšim in manj razvejanim sistemom. Za strukturo prejemkov je namreč izjemno pomembna obravnava opcijskih shem in vrednostnih papirjev. Za oris trenutnega stanja je pomemben še praktični primer obravnave politike prejemkov v slovenskih družbah ter njeno udejanjanje v eni slovenski in eni tuji banki, v katerih se pokažejo precejšnje razlike tudi glede načina vodenja.
Delo torej osvetljuje predlagane zakonske spremembe, ki bodo kmalu morale stopiti v veljavo, in predlaga ključne popravke, ki bi lahko rešili nekaj odprtih vprašanj. Za celovito prestrukturiranje področja prejemkov pa bi bilo verjetno treba poseči po strukturnih reformah davčnega sistema na področju obravnave prejemkov.
Ključne besede: politika prejemkov, davki, delničarska direktiva, javna delniška družba, novela ZGD-1K.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2020; Ogledov: 1444; Prenosov: 164
 Celotno besedilo (1,67 MB) |
2. Merjenje kakovosti upravljanja podjetij na primeru javne delniške družbeKatarina Barbara Krnjak, 2019, magistrsko delo Opis: V turbulentnem okolju in vse večji globalni konkurenci pomen učinkovitega sistema vodenja in upravljanja močno narašča. Mnogi primeri korporacijskih škandalov so pokazali, da stroga zakonodaja in regulative nujno ne zagotavljajo transparentnega in kakovostnega poslovanja podjetij. Številna podjetja se namreč pri svojem poslovanju soočajo s problemom navzkrižja interesov, kjer managerji svoje interese postavljajo pred interese lastnikov ter s tem negativno vplivajo na ekonomsko uspešnost podjetja. Ker se posledično korporativnemu upravljanju posveča vse več pozornosti, se v magistrskem delu osredotočamo tako na pomen korporativnega upravljanja kot tudi na vprašanje doseganja kakovosti upravljanja.
V nadaljevanju predstavimo zgodovinski razvoj korporativnega upravljanja in razloge za naraščanje njegovega pomena. Z namenom lažjega razumevanja urejenosti posameznih odnosov med delničarji, organi nadzora in vodenja predstavimo glavni skupini pravnih predpisov o nadzoru upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni sistem upravljanja, pa tudi modele korporativnega upravljanja v povezavi z značilnostmi trgov kapitala.
Ker sledenje načelom upravljanja in standardom poslovanja pozitivno vpliva na kakovost korporativnega upravljanja, poudarimo pomen kodeksov upravljanja javnih delniških družb ter predstavimo »Načela korporativnega upravljanja OECD« in »Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb«.
Številni strokovnjaki in akademski raziskovalci so razvili različne indekse, namenjene merjenju kakovosti korporativnega upravljanja. V nadaljevanju tako predstavimo naslednje indekse: ISS:QualityScore, FTSE ISS Corporate Governance Index Series, IFC Scorecard of Corporate Governance Standards, Good Governance Index – GGI, Standard and Poor's GAMMA, Gompes, Ishii and Metrick's G-index, Bebchuk, Cohen and Ferrell's Entrenchment index, Brown and Caylor's Gov-Score index ter indeks SEECGAN, katerega uporabo v empiričnem delu apliciramo na izbrano javno delniško družbo Krka, d. d., Novo mesto.
Rezultati empirične raziskave pokažejo, da je Krka, d. d., Novo mesto po skupni oceni indeksa SEECGAN prvorazredno upravljana delniška družba, izhajajoč iz izidov in diagnoze pa na koncu podamo predloge ukrepov, s katerimi lahko proučevana družba kakovost korporativnega upravljanja še dodatno izboljša.
Ključne besede: korporativno upravljanje, javna delniška družba, kakovost upravljanja, merjenje kakovosti upravljanja, indeksi korporativnega upravljanja, indeks SEECGAN.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2019; Ogledov: 1769; Prenosov: 303
Celotno besedilo (1,62 MB) |
3. VZROKI ZA OBLIKOVANJE REVIZIJSKIH KOMISIJ JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB V SLOVENIJIUroš Roter, 2012, magistrsko delo Opis: S pojmom revizijska komisija je mišljen nadzorni mehanizem, ki pomaga lastnikom družb spremljati in nadzirati delovanje uprav v dvotirnih in upravnih odborov v enotirnih korporativnih sistemih upravljanja.
Revizijske komisije so bile uvedene kot dodaten mehanizem za nadzor nad poslovanjem in finančnim poročanjem družbe, in sicer kot posledica računovodskih prevar in goljufivega oziroma nepravilnega finančnega poročanja svetovnih korporacij.
Delovanje revizijske komisije je v dvotirnem sistemu upravljanja podrejeno nadzornemu svetu, ki jo tudi imenuje. Revizijska komisija je odgovorna za celovit nadzor družbe in o svojem delu poroča nadzornemu svetu. Delovanje revizijskih komisij pomeni dodaten organ nadzora nad poslovanjem in poročanjem družbe. Njene pomembnejše naloge so:
- nadzor nad delovanjem sistema notranjih kontrol,
- nadzor nad delovanjem sistema obvladovanja tveganj,
- komuniciranje z notranjimi revizorji,
- komuniciranje z zunanjimi revizorji,
- priprava pogodb med revizorji in družbo,
- podajanje ocene glede sestave letnih poročil.
Ključne besede: revizijska komisija, revizor, korporativno upravljanje, nadziranje, javna delniška družba, agencijska teorija, delničarji, recesija, finančna kriza.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2012; Ogledov: 2238; Prenosov: 263
Celotno besedilo (857,08 KB) |
