| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava faktoringa in forfetinga (v poslovni in sodni praksi)
Ana Štifter, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sta podrobneje predstavljena dva pravna instituta - faktoring in forfeting. Naloga je razdeljena na pet sklopov, pri čemer je v vsakem izmed njih najprej predstavljen faktoring, nato forfeting, temu pa sledi primerjava med njima. Končno je predstavljena relevantna sodna praksa sodišč Republike Slovenije na tem področju. Najprej je na kratko predstavljen zgodovinski razvoj obeh institutov, temu pa sledi razlaga pojma faktoring in forfeting. Faktoring se kot moderen posel bančnega prava nenehno prilagaja aktualnim tokovom poslovne prakse, zaradi česar se je razvilo več različnih tipov faktoringa, ki so prav tako podrobneje predstavljeni v prvem sklopu. Predstavljen je tudi t.i. sekundarni forfeting ter stranke, ki sodelujejo pri realizaciji omenjenih pravnih poslov. Sledi primerjava prej omenjenih tematik. Drugi sklop je namenjen funkcijam faktoringa in forfetinga ter njuni primerjavi, tretji pa prednostim in pomanjkljivostim poslovanja z njima v sami poslovni praksi. Sledi pravna ureditev faktoringa in forfetinga, pri čemer je faktoring tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni urejen podrobneje od forfetinga. Pravna ureditev faktoringa je zato ločena na dve podpoglavji, za predstavitev pravne ureditve forfetinga pa to ni bilo potrebno. Tudi ta sklop se zaključi s primerjavo. V zadnjem sklopu sta najprej opredeljeni pogodbi o faktoringu ter forfetingu in njuna pravna narava. Pri forfetingu poznamo dve vrsti cesije: globalno cesijo in prenos terjatev z več posamičnimi cesijami, pravni temelj za izvedbo forfetinga pa je bodisi cesija posamezne konkretne terjatve, bodisi indosament. Omenjena tematika je predstavljena v predzadnjem poglavju, zadnji skop pa se konča s poglavjem, namenjenim dogovoru o prepovedi cediranja. Sledi še zadnja primerjava. Končno je predstavljena sodna praksa sodišče Republike Slovenije na področju faktoring poslov. Forfeting posli na naših sodiščih svojega mesta do danes še niso dobili, zato sodne prakse na to tematiko v magistrski nalogi ni predstavljene.
Ključne besede: faktoring, forfeting, pogodba o faktoringu, pogodba o forfetingu, jamstvo del credere, globalna cesija, posamična cesija, indosament
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (909,91 KB)

2.
Uvoz vozil v Republiko Slovenijo
Jasna Golob, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili uvoz vozil v Republiko Slovenijo iz drugih držav članic Evropske unije, predvsem iz Nemčije. Osredotočili smo se na postopke uvoza, logistične poti in potrebne dajatve. Predstavili smo celoten potek uvoza vozil in primerjali postopke uvoza med fizično in pravno osebo. Osredotočili smo se tudi na jamstvo za vozilo, ki nam zagotavlja nični oziroma manjši strošek v primeru okvare vozila. Cilj diplomskega dela je bil preučiti vse predpostavke, ki so temelj uvoza vozil, in določiti razlike pri uvozu kot fizična in kot pravna oseba. Primerjamo tudi časovno in stroškovno razliko, predvsem pa se osredotočimo na jamstvo, ki ga dobimo ob nakupu vozila. Na osnovi obstoječega stanja uvoza vozil smo v drugem delu diplomskega dela podali naš predlog rešitve, da bi imeli kupci vozil v primeru nakupa večjo podporo. Ugotovili smo, da se nakup vozila opravi pri pravnih osebah – trgovcih z motornimi vozili, predvsem, ker imajo več znanja pri uvozu vozil in smo kot kupec bolj zaščiteni, tudi z vidika zakonodaje v primeru napak na vozilu. Uvoz vozil kot pravna oseba predstavlja tudi večji vir dohodka v državni blagajni.
Ključne besede: uvoz vozila v Republiko Slovenijo, primerjava uvoza med pravno in fizično osebo, jamstvo za vozila, zaščita kupca
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 432; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

3.
Trg dela mladih v Sloveniji
Petra Zupan, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju in z aktivnim iskanjem zaposlitve začnejo po dopolnjenem dvajsetem letu starosti. Ta vstop je izredno pomemben, saj dolgoročno vpliva na kariero posameznika. V magistrski nalogi smo raziskovali trg dela mladih v Sloveniji. Predstavili smo teoretične osnove zaposlovanja in brezposelnosti, ki so ključne za razumevanje zaposljivosti iskalcev zaposlitve in problematike zaposlovanja mladih. V teoretičnem delu magistrske naloge smo proučili strokovno domačo in tujo literaturo s področja trga dela, zaposlovanja, brezposelnosti in psihosocialnega vidika brezposelnosti. Predstavili smo delovanje in vlogo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer smo se osredotočili predvsem na programe vseživljenjske karierne orientacije, ki jih Zavod nudi mladim. Predstavili smo tudi program Jamstvo za mlade, katerega namen je čim hitrejša aktivacija mladih na trgu dela. Prikazana študija mladih na trgu dela v Sloveniji zajema podatke med letoma 2008 in 2016 kot so: gibanje števila brezposelnih mladih, delovna aktivnost mladih, stopnja brezposelnosti mladih, anketna brezposelnost mladih, razlog prijave, razlog odjave iz evidence brezposelnih, strukturne značilnosti mladih prijavljenih v evidenci Zavoda za zaposlovanje (spol, izobrazba, poklic, trajanje brezposelnosti, območna služba prijave, statistična regija stalnega bivališča), vključevanje mladih v programe Aktivne politike zaposlovanja, posredovanje mladih na prosta delovna mesta, ponudbe v okviru programa Jamstvo za mlade in zaposlovanje brezposelnih mladih. Empirični del naloge je sestavljen iz analize, ki smo jo opravili s pomočjo statističnih podatkov, pridobljenih s strani Zavoda RS za zaposlovanje. Vzorčne podatke smo analizirali s pomočjo programa SPSS. Testi hipotez so pokazali, da se trajanje brezposelnosti mladih ne razlikuje glede na spol, da se obseg delovnih izkušenj mladih razlikuje glede na najvišjo dokončano izobrazbo, da imajo največ delovnih izkušenj tisti mladi, ki imajo zaključeno poklicno izobrazbo, najmanj pa mladi z zaključeno terciarno izobrazbo. Potrdili smo hipotezo, da med obsegom delovnih izkušenj in starostjo brezposelnih mladih obstaja pozitivna povezanost. Prav tako lahko potrdimo, da obstajajo razlike v obsegu delovnih izkušenj mladih glede na spol. Magistrsko nalogo smo zaključili z uporabo metode časovnih vrst za napoved števila brezposelnih mladih za prve tri mesece leta 2017. Pri tem moramo poudariti, da pri izračunih nismo upoštevali sprememb stanja v gospodarstvu in družbi. Gre torej za napovedovanje števila brezposelnih mladih v prihodnjih mesecih zgolj na podlagi števila brezposelnih mladih v preteklih 12 letih.
Ključne besede: Brezposelnost, Mladi, Zavod RS za zaposlovanje, Vseživljenjska karierna orientacija, Jamstvo za mlade
Objavljeno: 15.05.2017; Ogledov: 2343; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

4.
Shema Jamstvo za mlade v Republiki Sloveniji in zaposlovanje mladih
Mojca Inkret, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaposlovanje mladih je izziv sodobne družbe. Brezposelnost med mladimi je tako na ravni EU, kot v RS zaskrbljujoča, še posebej med mladimi od 15. do 24. leta starosti. Države članice EU se z brezposelnostjo mladih soočajo vsaka na svoj način. Mladi se spoprijemajo z negotovostjo zaposlitve, težko se trajno povežejo s trgom dela. Na ravni EU je pomembna evropska strategija zaposlovanja, sprejeta leta 1997, katere cilji so celostna zaposlitev, kvaliteta in produktivnost dela, kohezija ter vključujoči trg dela. Tudi institucije EU iščejo rešitve za zmanjšanje visoke stopnje brezposelnosti med mladimi v EU. Svet ministrov EU je 22. aprila 2013 sprejel Priporočilo o vzpostavitvi jamstva za mladino, ki ga je junija istega leta potrdil Evropski svet. Priporočil je, da se vzpostavijo tako imenovane Sheme Jamstvo za mlade, s pomočjo katerih bi države članice EU vzpostavile mehanizme za izboljšanje zaposljivosti mladih na trgu dela v posamezni državi članici EU. V okviru Jamstva za mlade bi države članice morale zagotoviti, da mladi, ki so stari manj kot 25 let, v štirih mesecih po zaključku šolanja ali izgubi zaposlitve lahko bodisi najdejo »kakovostno« zaposlitev, primerno njihovi izobrazbi, znanju in spretnostim ter izkušnjam, ali z vajeništvom, pripravništvom ali nadaljnjim izobraževanjem pridobijo izobrazbo, znanje in spretnosti ter izkušnje, s katerimi lahko v prihodnosti najdejo zaposlitev. Opredelitve kakšna je za mlade kakovostna zaposlitev ni, kljub dejstvu, da je pomen le-te poudarjen. Na to »pomanjkljivost« je opozorilo tudi Evropsko računsko sodišče in poudarilo, da je kakovostna ponudba tista ponudba, ki mlade brezposelne osebe trajno poveže s trgom dela. V Republiki Sloveniji je vlada sprejela Jamstvo za mlade konec januarja leta 2014. Ukrepi znotraj Sheme Jamstvo za mlade so razdeljeni na štiri obdobja, v okviru katerih se izvajajo ukrepi APZ. Znotraj Sheme Jamstvo za mlade se izvaja tudi ukrep usposabljanje na delovnem mestu, kot ukrep iz 3. obdobja Sheme Jamstvo za mlade. Iz 4. obdobja znotraj Sheme Jamstvo za mlade so predvidena kot ukrep tudi javna dela, ki so normativno zadovoljivo urejena, je pa ukrep javnih del predviden za dolgotrajno brezposelne osebe. Primerjalno gledano je ukrep usposabljanje na delovnem mestu normativno pomanjkljivo urejen in udeleženec tekom usposabljanja ne uživa ustreznega delovnopravnega varstva, kot ga brezposelna oseba, vključena v javna dela na podlagi posebne pogodbe o vključitvi v javna dela. Iz poprej navedenega razloga se ukrep usposabljanje na delovnem mestu prepogosto zlorablja s strani delodajalcev in namen ukrepa ni dosežen. Delodajalci udeležencev usposabljanja na delovnem mestu ne zaposlijo in se udeleženci usposabljanja na delovnem mestu trajno ne povežejo s trgom dela, kar pa je poglavitni namen Sheme Jamstvo za mlade. V trenutnih gospodarskih razmerah mladi, tako na ravni EU, kot znotraj posamezne države članice zelo težko najdejo sebi primerno zaposlitev, ki bi nudila ustrezno delovnopravno varstvo. Ukrepe iz Sheme Jamstvo za mlade, katerih temeljni namen je mladim brezposelnim osebam omogočiti oziroma olajšati prehod na trg dela, bi bilo potrebno bolj povezati s trgom dela. V Republiki Sloveniji v trenutni ureditvi Shema Jamstvo za mlade ne dosega želenih učinkov, saj se brezposelnost zaradi izvajanja ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade ni dolgotrajno zmanjšala. Pri analizi podatkov sem ugotovila, da gre za kratkotrajne zaposlitve, ki mladim ne nudijo ustrezne socialne varnosti. Brezposelnost se s pomočjo ukrepov znotraj Sheme Jamstvo za mlade zniža le kratkočasno, za čas vključitve brezposelne mlade osebe v ukrep. Po zaključku vključenosti mlade brezposelne osebe v ukrep znotraj Sheme Jamstvo za mlade pa so mladi ponovno brezposelni.
Ključne besede: zaposlovanje mladih, Shema Jamstvo za mlade, trg dela, dolgotrajna brezposelnost.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1241; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
ODGOVORNOST DRŽAVE ZA DENARNE DEPOZITE V TUJIH PODRUŽNICAH BANK V SODNI PRAKSI MEDNARODNIH SODIŠČ
Nataša Pintar Gosenca, 2016, magistrsko delo

Opis: V globalnem bančnem poslovanju banke s sedežem v eni državi pogosto opravljajo bančne storitve tudi v drugih državah preko tam ustanovljenih podružnic. Ne glede na to, ali gre za čezmejno opravljanje bančnih storitev ali ne, se pravno razmerje med banko in deponentom, ki pri njej položi svoja denarna sredstva, vzpostavi s pogodbo o denarnem depozitu. To klasično civilnopravno razmerje se v primeru spora med pogodbenima strankama obravnava pred nacionalnimi sodišči, pri čemer dejstvo, da je deponent denarna sredstva položil pri tuji podružnici banke, ne igra nobene vloge. Glede na pravno opredelitev podružnice tako po slovenskem pravu kot po pravnem redu Evropske unije je zavezanka za izplačilo denarnega depozita z natečenimi obrestmi v skladu s pogodbenimi pogoji matična banka. Temeljni predmet preučevanja predstavlja vprašanje, ali sploh in če, v kakšnih primerih in pod katerimi pogoji je za izplačilo denarnih sredstev deponentu odgovorna država in ne banka kot dolžnica. Zaradi pomena, ki ga ima bančništvo v sodobnih narodnih gospodarstvih, namreč država na civilnopravno razmerje med banko in deponentom vpliva s svojimi oblastnimi akti, s katerimi ureja varstvo denarnih depozitov pri bankah v primeru njihove insolventnosti, ali pa v to razmerje vstopa kot porok za izpolnitev obveznosti. S temi ravnanji se na podlagi nacionalnih predpisov med državo in banko, kot tudi med državo in deponenti, vzpostavljajo pravna razmerja, ki so v primeru spora predmet obravnave domačih sodnih organov. Vendar pa nedavna sodna praksa Sodišča EFTA in Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da se razmerje med državo in deponentom lahko vzpostavi tudi kot posledica odločitve mednarodnega sodnega organa, ki odloča o zatrjevanih kršitvah obveznosti države, prevzetih z mednarodnimi pogodbami, in ji v primeru ugotovljenih kršitev lahko naloži njihovo odpravo. Osrednja vsebina predstavlja analizo zadev Nadzorni organ EFTA proti Islandiji ter Ališić in dva druga proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, o katerih sta razsojali Sodišče EFTA oziroma Evropsko sodišče za človekove pravice. Prikazane so dejanske in pravne okoliščine posameznega primera, predstavljene bistvene trditve strank ter analizirani končni odločitvi obeh mednarodnih sodišč. Podan je odgovor na temeljno vprašanje, kakšna je pravna narava odgovornosti države za denarne depozite v tujih podružnicah bank, ki jo ugotovi ali bi jo lahko ugotovilo mednarodno sodišče, ter analizirane posledice takšne odločitve za državo in za posameznika, ki mu je zaradi protipravnega ravnanja države nastala škoda. Utemeljena je teza, da pravne posledice odločitev mednarodnega sodišča, s katerimi je ugotovljena mednarodnopravna odgovornost države, niso zgolj mednarodnopravne, temveč tudi civilnopravne obveznosti države. Sklepno je podano stališče do vprašanja, ali predstavljata analizirani sodni odločbi zadostno podlago za zaključek, da država v tako izjemnih primerih, kot sta globalna finančna kriza in/ali razpad države, ni povsem ekonomsko neodvisna in suverena, saj so ukrepi, ki jih z namenom zaščite bančnega in gospodarskega sistema ter deponentov sprejema z učinkom na svojem ozemlju, lahko predmet presoje mednarodnih sodnih teles s tveganjem, da bo z njihovimi odločitvami ugotovljena odgovornost države za denarne depozite v tujih podružnicah bank.
Ključne besede: Pogodba o denarnem depozitu, jamstvo za vloge, »stare« devizne vloge, Ljubljanska banka, razpad države, nasledstvo držav za dolgove, Sodišče EFTA, Icesave, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva Ališić, sanacija bank, sistemska kriza, tuja podružnica banke, odgovornost države za denarne depozite
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1516; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

6.
UVAJANJE PROGRAMA PODALJŠANEGA JAMSTVA V OBSTOJEČO PODPORO POTROŠNIKOM
Matjaž Gorenc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Podjetje se je odločilo uvesti program razširjenega jamstva, ki v obstoječe procese podpore potrošnikom uvaja nekaj novih nalog za različne deležnike. Uvajanje novih nalog pomeni spremembe v procesih in cilj te naloge je poiskati takšno procesno rešitev, da bo v čim večji meri zadostila željam in potrebam potrošnikov in bo stroškovno sprejemljiva za podjetje. V nalogi smo opisali širši kontekst garancije in razširjenega jamstva. Opisali smo tudi spletni vmesnik, ki ga je Podjetje pripravilo za registracijo razširjenega jamstva. Naredili smo pregled trenutnih procesov podpore potrošnikom, ki služijo, kot osnova za uvajanje novih oz. spremenjenih procesov, ki se vežejo na program podaljšanega jamstva. Nadalje so v nalogi opisani cilji in kriteriji, ki smo jih določili, kot pomembne za dosego cilja. Opisani so informacijski sistemi, ki jih uporablja Podjetje, in sedanja ter možna prihodnja povezanost med njimi. Razumevanje sistemov in povezav je pomembno za razumevanje procesa. Opisane in upodobljene so tri predlagane rešitve za podporo programu razširjenega jamstva. Te rešitve so ovrednotene z metodo večkriterijskega odločanja in glede na izbrane kriterije je izračunana in predlagana optimalna rešitev. V zaključku naloge so podani predlogi za nadaljnji razvoj, ne samo rešitve za podporo programa razširjenega jamstva, ampak tudi za podpore potrošnikom na splošno.
Ključne besede: Garancija, Razširjeno jamstvo, Prijazno potrošnik, Večkriterijsko odločanje
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 624; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

7.
Slovenski sistem za jamstvo vlog v primerjavi s sistemi za jamstvo vlog v Avstraliji, Švici, ZDA in Rusiji
Melita Bahun, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistemi in višine jamstev za bančne depozite se med državami razlikujejo, zato obstajajo tudi razlike v zaupanju investitorjev v bančni sistem. V tej diplomski nalogi raziskujemo in primerjamo sisteme za jamstvo za depozite v Sloveniji (kot članici EU) z jamstvenimi shemami naslednjih držav: Švice, Avstralije, ZDA in Rusije. Jamstvo za depozite je zelo pomembno v času gospodarske krize. V obdobju zadnje globalne finančne krize so nekatere države uporabile jamstvene sisteme kot del varnostne mreže, da bi tako zagotovile stabilnost bančnega sistema. Predstavljamo spremembe, ki so se pojavile na področju jamstvenih shem v času globalnih finančnih kriz izbranih držav. V sklepnem delu ugotavljamo, da se razlikujejo višine in obsegi jamstev za depozite, različni so roki za izplačilo zajamčenih vlog, jamstvene sisteme urejajo različni zakoni, različni so tudi viri in načini financiranja jamstvenih sistemov.
Ključne besede: sistem za jamstvo depozitov, shema finančnih terjatev, finančna kriza
Objavljeno: 22.06.2016; Ogledov: 474; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (941,84 KB)

8.
POMEN IN UČINKOVITOST UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA PRI BREZPOSELNOSTI MLADIH NA PRIMERU SLOVENIJE IN BALTSKIH DRŽAV
Polona Koprivc, 2014, magistrsko delo

Opis: Svetovno gospodarstvo beleži v zadnjih petih letih slabše ekonomske rezultate, kar ima za posledico na trgu dela, tudi slabše zaposlitvene možnosti svojih udeležencev in s tem višjo stopnjo brezposelnosti. Zlasti mladi postajajo prioritetna starostna skupina, ki ji je treba nameniti dodatno pozornost, ukrepe in spodbude. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili vrste brezposelnosti ter medsebojno primerjali trg dela v Sloveniji, Evropski uniji in baltskih državah. Podrobneje smo predstavili, na podlagi evidence registrirano brezposelnih oseb pri nacionalnem Zavodu za zaposlovanje in na podlagi ankete o delovni sili, empirične podatke za mlade brezposelne, stare od 15 do 24 let. Kot je znano, se razvitost trga delovne sile med državami precej razlikuje, saj imajo nekatere države dobro razvite mehanizme, s katerimi uspešno uravnavajo odstopanja med ponudbo in povpraševanjem na samem trgu dela, kar se odraža v nižji stopnji brezposelnosti. Države, ki imajo resne gospodarske, politične in druge težave ter namenjajo ukrepom zaposlovanja premalo pozornosti, pa beležijo visoke stopnje brezposelnosti. Osrednji raziskovalni problem je vezan na stopnjo brezposelnosti mladih v Sloveniji in baltskih državah, zato smo v tem delu podrobneje primerjali empirične podatke glede na delovno aktivnost in stopnjo brezposelnosti. V nadaljevanju smo se osredotočili na pomen aktivne politike zaposlovanja, ki je ena najpomembnejših programskih politik, tako na nacionalnem kakor tudi na evropskem trgu dela. Najprej smo prikazali njen razvoj skozi posamezna časovna obdobja, kjer smo poudarili ključne prioritete, ki so bile v tem času izpostavljene, nato pa smo predstavili njen osnovni namen in cilje, ki jim skuša v posameznem programskem obdobju slediti. Slovenija si je za preteklo obravnavano obdobje, tj. od leta 2007 do 2013 zastavila nekaj pomembnih prioritet, ki pa jih zaradi slabših ekonomskih gibanj, ni uspela realizirati, kar se odraža iz leta v leto z višjo stopnjo brezposelnosti, zlasti mladih. Vezano na aktivno politiko zaposlovanja, smo v nadaljevanju izpostavili ukrepe, s katerimi Slovenija in baltske države skušajo slediti pozitivnim tendencam na trgu dela in tako odpravljati neskladje med ponudbo in povpraševanjem po zaposlovanju. Glede na to, da je naš osrednji raziskovalni problem vezan na pomen in učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja pri brezposelnosti mladih, smo v zadnjem delu izpostavili ključne reformne ukrepe, s katerimi skuša Evropska unija zmanjšati stopnjo brezposelnosti mladih. Izpostavili smo ukrep Jamstvo za mlade, ki je namenjen mladim, da v roku štirih mesecev po nastopu brezposelnosti, dobijo možnost dodatnega izobraževanja, pripravništva, vajeništva ali ponudbo za delo. Konkretneje pa smo predstavili ukrepe baltskih držav, s katerimi so od leta 2010, ko so dosegale nadpovprečne stopnje brezposelnosti mladih, uspele obvladati brezposelnost, tako da se sedaj brezposelnost mladih v baltskih državah giblje na nivoju povprečja Evropske unije. Na podlagi raziskave baltskega trga smo podali predloge za zmanjšanje brezposelnosti mladih v Sloveniji.
Ključne besede: trg dela, brezposelnost mladih, aktivna politika zaposlovanja, Jamstvo za mlade, Evropski socialni sklad, analiza izvajanja ukrepov.
Objavljeno: 07.08.2014; Ogledov: 2227; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

9.
SISTEM JAMSTVA BANČNIH DEPOZITOV V REPUBLIKI SLOVENIJI IN EU
Nika Leljak, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju sem obdelala tematiko zavarovanja depozitov. Podrobno sem razdelala zakone, ki definirajo zavarovanje bančnih depozitov. Preučila sem, kako se je višina jamstva vlog spreminjala skozi zgodovino Republike Slovenije. Opisala sem tudi direktivo iz evropske zakonodaje , in sicer Direktivo o sistemu zajamčenih vlog iz leta 1994 in njene popravke in leta 2009. V osredju dela sem natančno opisala slovenski sistem jamstva bančnih depozitov in ob tem ugotovila, da so v Sloveniji zajamčene do 100.000,00 EUR na vsaki banki na posameznega komitenta. Med seboj sem primerjala tudi zavarovanje depozitov v preostalih državah članicah Evropske unije. Tako sem prišla do zaključka, da se jamstvo med državami ne razlikuje veliko, morda bi izpostavila le Irsko, ki ima neomejeno jamstvo za depozite. Medtem ko ima večina preostalih držav jamstvo do 100.000,00 EUR.
Ključne besede: Jamstvo, depoziti, Zakon o bančništvu, evropske direktive
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1791; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici