1. Problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika "afere Volkswagen"Žan Peče, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je obravnavana problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika afere Volkswagen (Dieselgate), v kateri je bilo odkrito, da so v koncernu Volkswagen v svoja vozila nameščali skrito programsko opremo, ki je prirejala podatke o vrednosti izpušnih plinov v času testiranja vozil.
V diplomski nalogi so predstavljeni jamčevalni zahtevki, katere imajo zaradi ugotovljene napake na vozilu na voljo potrošniki.
Predstavljene so predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da se lahko uveljavlja posamezen jamčevalni zahtevek, tiste predpostavke, ki se v navedeni zadevi kažejo kot problematične, pa so podrobneje analizirane.
Predstavljena je tudi relevantna tuja sodna praksa. Ključne besede: afera Volkswagen, Dieselgate, jamčevalni zahtevki, stvarne napake, odprava napake, pravice potrošnika Objavljeno v DKUM: 15.09.2017; Ogledov: 1780; Prenosov: 197
Celotno besedilo (676,86 KB) |
2. ODGOVORNOST IZVAJALCA ZA SOLIDNOST GRADBEPolona Podlesnik, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o odgovornosti izvajalca za napake v solidnosti gradbe, pri čemer kljub nedefiniranosti pojma v zakonskih virih, lahko poiščemo natančnejše definicije v komentarjih zakonskih virov, mnenjih pravnih strokovnjakov in primeroma v sodni praksi. Napaka v solidnosti gradbe je takšna, ki ne obsega samo rušenja objekta ali njegovega dela ter ogrožanja varnosti in življenja, temveč tudi obsega vse napake na vitalnih delih objekta, kateri bi morali služiti svoji funkciji v prvih desetih letih po izgradnji, ob upoštevanju, da gre za normalno uporabo. Izvajalec je za takšno napako odgovoren, kadar so izpolnjene predpostavke. Ena izmed najpomembnejših je, da se napaka ugotovi v desetih letih od prevzema in izročitve del. Daljši jamčevalni rok je določen glede na predmet izpolnitve in je bistvo instituta o odgovornosti za solidnost gradbe. Skupaj z rokom za obvestilo, ki je prav tako daljši in znaša šest mesecev, je določen v korist naročnika. Izvajalec se lahko svoje odgovornosti razbremeni, zanjo pa do ekskulpacije odgovarja objektivno. Ker lahko napaka v solidnosti gradbe izvira iz več vzrokov (napaka v projektu, napaka v materialu, napaka v tehnični izvedbi del in iz posebnih lastnosti zemljišča), so ekskulpacijski razlogi različni. Naročnik ima v primeru podane odgovornosti izvajalca na voljo zahtevek za odstop od pogodbe, odpravo napak in znižanje plačila. Gre za jamčevalne zahtevke, glede katerih je dopusten tudi dogovor strank, ko je napaka že nastala (je določena oziroma določljiva), kumulativno s temi pa lahko naročnik uveljavlja tudi odškodninski zahtevek. Ključne besede: gradba, napake v solidnosti gradbe, odgovornost izvajalca, jamčevalni rok, notifikacija, ekskulpacija, jamčevalni zahtevek Objavljeno v DKUM: 10.01.2014; Ogledov: 5368; Prenosov: 937
Celotno besedilo (354,41 KB) |
3. PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTIMarjana Raduha, 2012, diplomsko delo Opis: Pripisni spregled pravne osebnosti je podvrsta civilnopravnega instituta spregleda pravne osebnosti, ki se v osnovi deli na jamčevalni in pripisni spregled pravne osebnosti. Ta delitev temelji na pravni posledicah, ki so značilne za posamezno podvrsto. Njegovo bistvo je negiranje ločitvenega načela pri pravnih osebah.
S pripisnim spregledom pravne osebnosti določenemu pravnemu subjektu pripišemo neko lastnost, ravnanje, vedenje oziroma prepoved ali opustitev, ki dejansko pripada oziroma se nanaša na drug subjekt in nato pravne posledice tega dejanskega stanja učinkujejo na subjekt, ki se mu določena lastnost, ravnanje, vedenje oziroma prepoved ali opustitev pripiše. Ena od udeleženih oseb je zmeraj pravna oseba.
Ta institut pozna večina večjih svetovnih pravnih sistemov a je v le redko katerem uzakonjen in povzroča v teoriji veliko polemik, pravna praksa pa se ga načeloma poslužuje v izjemnih primerih, kadar druge rešitve ne prinesejo pravičnega rezultata. Ključne besede: pripisni spregled pravne osebnosti, jamčevalni spregled pravne osebnosti, spregled pravne osebnosti, pravna oseba, ločitveno načelo, načelo poštenosti in pravičnosti, teorija kontrole Objavljeno v DKUM: 11.01.2013; Ogledov: 3824; Prenosov: 571
Celotno besedilo (391,16 KB) |
4. PRIMERJAVA STARE IN NOVE ZAKONSKE UREDITVE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTIPolona Štumberger, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava zakonsko ureditev instituta spregleda pravne osebnosti, ki sta veljala po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in 4. odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki sta bila ob uveljavitvi deležna številnih kritik pravne teorije in sodne prakse, tako da danes nista več v veljavi in ju nadomešča 8. člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) in 6. odstavek 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Avtorica obravnava stališča pravne teorije in sodne prakse glede ureditve po ZGD in ZFPPod, njihove predloge za primernejšo rešitev najbolj spornih vprašanj in analizira novosti, ki jih je razvoj instituta spregleda pravne osebnosti prinesel z uvedbo ZGD-1 in ZFPPIPP. Ključne besede: spregled pravne osebnosti, jamčevalni spregled, pripisni spregled, zloraba družbe, odgovornost družbenikov, ločitev premoženja družbenikov od premoženja kapitalske družbe, zaščita upnikov, izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, aktivni družbenik Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 3425; Prenosov: 494
Celotno besedilo (443,45 KB) |
5. POSTOPKI UVELJAVLJANJA STVARNIH NAPAKMiha Štremfelj, 2012, diplomsko delo Opis: Obveznost prodajalca pri prodajni pogodbi je izročitev stvari, ki je po kakovosti v skladu s pogodbo oz. nima napak. Predmet pogodbe oz. stvar, ki je predmet pogodbe, ima lahko napake, pravne ali stvarne. Prodajalec je odgovoren za stvarne napake, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled in o napakah obvestiti prodajalca. Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko zahteva od njega, da napako odpravi ali mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe), zahteva znižanje kupnine, odstopi od pogodbe. Gre za jamčevalne zahtevke, ki jih mora kupec uveljaviti v določenem roku. Če rok zamudi, izgubi pravice (zahtevke), ki mu gredo iz tega naslova. Kupec tako lahko uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarne napake le, če o napaki pravočasno obvesti prodajalca.
Direktiva 1999/44/ES je potrošniška direktiva na evropski ravni, s katero morata biti usklajena OZ in ZVPot. ZVPot kot specialni zakon v ničemer ne razveljavlja OZ kot generalni zakon, ampak samo podrobneje ureja in dopolnjuje posamezne določbe. Ključne besede: Prodajna pogodba, kupec, prodajalec, stvarna napaka, jamčevalni zahtevek Objavljeno v DKUM: 13.09.2012; Ogledov: 3430; Prenosov: 1277
Celotno besedilo (268,43 KB) |
6. Prodajalčeva kršitev pogodbe in jamčevalni zahtevki po Obligacijskem zakoniku in Konvenciji Združenih narodov o mednarodni prodaji blagaAleksandra Kalacun, 2012, magistrsko delo Opis: Nacionalne pravne ureditve, ki urejajo prodajno pogodbo, so različne. Ker pa je kupoprodajna pogodba najbolj razširjen pravni posel, ki se pogosto sklepa v mednarodnem prometu, je smiselno, da imamo poenotena materialnopravna pravila glede prodajne pogodbe v mednarodnem prometu. Mednarodno prodajo blaga ureja
Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga oz. Dunajska konvencija, kjer se prepletajo kontinentalni (civil law) in anglosaksonski (common law) pravnih redi. Slovenski pravni red je del kontinentalnih pravnih redov. Ker pa so med anglosaksonskimi in kontinentalnimi pravnimi redi razlike glede ureditve prodajne pogodbe, bom predstavila razlike kakor tudi podobnosti glede jamčevalnih zahtevkov med slovensko zakonodajo (Obligacijskim zakonikom) ter Dunajsko konvencijo. Ključne besede: kupoprodajna pogodba, Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga oz. Dunajska konvencija, kršitev pogodbe, jamčevalni zahtevki, slovensko pogodbeno pravo Objavljeno v DKUM: 25.05.2012; Ogledov: 3813; Prenosov: 618
Celotno besedilo (666,42 KB) |
7. INSTITUT GARANCIJE ZA BREZHIBNOST PRODANEGA BLAGA V PRAVU ES IN USTREZNOST UREDITVE V SLOVENSKEM PRAVUMartina Metelko, 2011, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi se ukvarjam z vprašanjem odgovornosti prodajalca in/ali proizvajalca v primeru sklenitve prodajne pogodbe in obstoja napak na kupljeni stvari. Bistveni interes vsakega kupca je namreč, da za plačilo dobi stvar, ki je v skladu z njegovimi pričakovanji. Z integracijo Slovenije v Evropsko unijo smo se integrirali tudi v acquis communitarie, kjer se v vsakdanji praksi potrošnikov z nakupovanjem uresničuje ena izmed temeljnih svoboščin, prost pretok blaga. V dosedanjem razvoju področja prava varstva potrošnikov v Uniji se je v okviru sekundarnega prava v consumer acqius uveljavilo večje število direktiv, s katerimi je evropski zakonodajalec k varstvu potrošnikov pristopil na vertikalen način ureditve po posameznih področjih. Z Direktivo 1999/44/ES se je s ciljem enotne minimalne ravni varstva potrošnikov opredelil do nekaterih vidikov prodaje potrošniškega blaga in z njimi povezanih garancij v primeru neskladnosti blaga s potrošnikovimi razumnimi pričakovanji. Potrošnik kot kupec v primerjavi s prodajalcem ali proizvajalcem predstavlja šibkejšo stranko, zato mu v primeru neskladnosti blaga s prodajno pogodbo, ki je z našo pravno ureditvijo definirana kot stvarne napake, prodajalec objektivno odgovarja. Direktiva in slovenska zakonodaja v teh okoliščinah predvidevata katalog jamčevalnih zahtevkov, med katerimi ima prednost naknadni izpolnitveni zahtevek v obliki popravila ali zamenjave stvari. V primerih, ko je izpolnitveni zahtevek nemogoč, nesorazmeren ali neuspešen, lahko kupec alternativno uveljavlja, ali znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. S ciljem sorazmernosti objektivne prodajalčeve odgovornosti je kogentno določeno trajanje zakonite odgovornosti, in sicer prodajalec jamči za napake, ki se pokažejo v roku dveh let od izročitve blaga oziroma v primerih rabljenega blaga v krajšem roku najmanj enega leta. Glede na dolžnost pravočasnosti potrošnikovega obvestila o obstoju napake v dveh mesecih od seznanitve z napako, je kogentno določena tudi domneva, da je napaka, ki se je pokazala v prvih šestih mesecih, obstajala že ob izročitvi blaga. Iz jamčevanja kot zakonske odgovornosti za skladnost izdelka s pričakovanim se je z razvojem industrije in proizvodnje razvil institut garancije, ki je opredeljen kot enostranska prostovoljna izjava (v primeru prostovoljne garancije) in na podlagi slovenske ureditve tudi kot zakonska obveznost (v primeru obvezne garancije). V nalogi so najprej predstavljeni vsi relevantni pojmi v zvezi z institutom garancije v slovenskem pravu in pravu Evropske unije. Za bolj kritično presojo teze te naloge je predstavljena tudi primerjalna angleška in nemška ureditev (prostovoljne) garancije. V tretjem delu naloge je predstavljena geneza instituta garancije v slovenskem, primerjalnem pravu in pravu EU ter v nadaljevanju ureditev zakonske odgovornosti za proizvode po slovenskem pravu z analitično primerjavo ureditve uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov v pravu EU ter v slovenskem, nemškem in angleškem pravu.
S ciljem dodatnega varstva potrošnikov je z Direktivo 1999/44/ES poleg zakonske odgovornosti za napake na izdelku določen tudi institut garancije. Slednja je po svoji osnovi opredeljena kot prostovoljna izbira na strani garanta kot dajalca garancije, ki se odloči, da bo s svojo garancijsko izjavo na določeno blago potrošniku v določenem časovnem obdobju (garancijski rok) poleg zakonitega nudil tudi dodatno varstvo. S tem je potrošniku v primeru napak na stvari omogočena alternativna izbira med uveljavljanjem ali jamčevalnih ali garancijskih zahtevkov. Potrošnik mora seveda zadostiti ostale pogoje za uveljavljanje zahtevkov na eni izmed pravnih podlag, z omejitvijo neupravičene pridobitve pa mu je omogočeno kombinirano uveljavljanje istovrstnih zahtevkov. Slovenski zakonodajalec je z upoštevanjem načela minimalne harmonizacije bistveno presegel cilje Direktive 1999/44/ES in na ta način bistveno zmanjšal funkcijo garancije kot elementa konkurenčnega prava, ki lahko garantu izboljša položaj na trgu. Z narav Ključne besede: Prostovoljna garancija, obvezna garancija, pooblaščeni servis, garancija kot tržni mehanizem, jamčevanje, stvarne napake, objektivna odgovornost prodajalca/proizvajalca, zakonska odgovornost, napake na stvari, garancijski rok, jamčevalni rok, podaljšana garancija, vrste škode, damnum quod rem, damnum circa rem, damnum extra rem, neustreznost implementacije Direktive 1999/44/ES v slovenski pravni red, geneza instituta garancije v slovenskem, primerjalnem angleškem in nemškem pravu ter pravu EU, gara Objavljeno v DKUM: 19.04.2012; Ogledov: 4349; Prenosov: 680
Celotno besedilo (1,25 MB) |