1. Vpliv hidrolizabilnih taninov na sestavo jajčne lupine in poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah : magistrsko deloMonika Javrnik, 2021, magistrsko delo Opis: Kakovost jajčne lupine je pomembna za potrošnike. Skozi poškodovano lupino lahko v jajčno vsebino vdrejo patogeni, ki povzročijo bolezensko stanje. Poškodbe grodnice kokoši nesnic so vedno pogostejše v različnih proizvodnih sistemih in veljajo za enega največjih problemov dobrega počutja. Namen poskusa je bil preučiti vpliv prehranskega dodatka, bogatega s hidrolizabilnimi tanini (HTBCO) v krmi kokoši nesnic na sestavo jajčne lupine in pojavnost poškodb grodnice. V poskusu smo imeli 36 kokoši nesnic, pasme prelux-G, dve skupini v šestih oddelkih po šest živali. V treh oddelkih smo nesnice krmili brez prehranskega dodatka, v treh pa z dodatkom. Vpliv dodatka smo opredelili z merjenjem debeline in mase jajčne lupine, vsebnosti kalcija, fosforja in magnezija v lupini, vsebnost vitamina D in holesterola v rumenjakih ter ocenili pojavnost poškodbe grodnice. Ugotovili smo, da dodatek značilno znižuje vsebnost kalcija v jajčni lupini (361 mg/g, p ≤ 0,05) in holesterol v rumenjakih (1179 mg/100g, p ≤ 0,05). Značilno pa se je zvišala vsebnost vitamin D3 v rumenjakih (0,52 µg/100g, p ≤ 0,05).
Ključne besede: nesnice, tanini, sestava jajca, vitamin D3, holesterol, poškodbe grodnice
Objavljeno v DKUM: 06.10.2021; Ogledov: 1242; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (1,78 MB) |
2. Rastnost mladičev golobovAleš Zajc, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2017 smo ugotavljali, rast mladičev, dveh različnih pasem golobov king in florentinec. Rast mladičev, smo razdelili v obdobja dvorjenje in parjenje, fizikalne lastnosti jajc, skrb za jajci, hranjenje ter prirast in masa mladičev. Ugotovili smo, da v času dvorjenja in parjanja med pasmam je opažena statistična razlika v številu dnevnih dogotkov. Prav tako smo ugotovili, da je volumen jajc pri kingih 27,7 ml in je večji v primerjavi z jacji florentincev, kateri znaša 24,8 ml. Razlike so bile opažene med pasmam tudi v skrbi za jajce. Samice florentincev v času valitve presedijo na jajcih povprečno 19.37 ur na dan, samci 4.22 ur na v primerjavi z kingi kjer samice sedijo 18.58 ur na dan in samci 5.02 ur na dan. Po izvalitvi mladičev, smo ugotavljali ali je število hranjen povezano s prirasti mladičev. Ugotovili smo, da največji dnevni priraste mladiči obeh pasem dosežejo na trinajsti dan. Največja razlika v dnevnem prirastu med pasmam je, ko so mladiči stari deset dni, takrat znaša 19,7 g/dan. Največjo razliko v masi mladičev smo ugotovili ob petem zaporednem tehtanju ob starosti trinajst dni, ko so mladiči Kingov povprečno tehtali 639 g in Florentincev 486,36 g.
Ključne besede: golobi, pasma, rastnost, jajca, mladiči
Objavljeno v DKUM: 02.10.2018; Ogledov: 1531; Prenosov: 74
Celotno besedilo (498,34 KB) |
3. Clostridium difficile na solatah in kokošjih jajcihSimon Mesarič, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Clostridium difficile je striktno anaerobna, sporogena bakterija, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben povzročitelj črevesnih okužb v zdravstvu. Okužbe s C. difficile so vezane predvsem na bolnišnično okolje, vendar je v zadnjem času zaznati tudi porast izvenbolnišničnih okužb. Z bakterijo je pogosto kolonizirana perutnina, predvsem kokoši na večjih farmah. Preko blata kokoši se bakterija lahko izloča v okolje, kar lahko vodi npr. do kontaminacije jajc in posredno tudi zelenjave. V magistrskem delu smo proučevali prisotnost in genotipe bakterije C. difficile na solatah in jajcih, vzorčenih v lokalnem okolju. Bakterijo C. difficile smo osamili na selektivnem gojišču, jo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics) ter molekularno z dokazovanjem za C. difficile specifičnega gena. Za karakterizacijo C. difficile smo uporabili dve genotipizacijski metodi: PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Analizirali smo 35 vzorcev solat in 35 vzorcev jajc. Osamiti nam je uspelo 2 seva C. difficile iz 1 vzorca regrata, medtem ko so bila vsa testirana jajca negativna. Seva smo uvrstili v dva različna PCR-ribotipa, in sicer PCR-ribotip SLO 204 in SLO 217. Oba seva sta bila netoksigena. Oba PCR-ribotipa sta že bila najdena v Sloveniji, in sicer v prsti, PCR-ribotip SLO 204 pa smo našli tudi pri ljudeh. Delež pozitivnih vzorcev iz naše študije je skladen z rezultati testiranj živil iz drugih evropskih študij (do 7,5 % v zelenjavi) in kaže na to, da bakterijo v Sloveniji lahko najdemo v solatah, vendar zgolj v nizkem deležu.
Ključne besede: C. difficile, jajca, zelenjava, molekularna tipizacija, osamitev, PCR-ribotipizacija.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2018; Ogledov: 1850; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,28 MB) |
4. Analiza ekonomske upravičenosti različnih načinov prehrane nesnicSabina Selič, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Pri reji kokoši nesnic govorimo o pridelavi za namene prehranskega trga. Na prodajnih policah se srečujemo z obsežno ponudbo takšnih in drugačnih pakiranj jajc z različnimi oznakami in različnimi cenami. Namen diplomskega dela je na osnovi raziskovanja v podjetju, ki prideluje širok asortiman izdelkov (pakiranih jajc), ugotoviti vzroke za različna pakiranja po različnih cenah na maloprodajnih policah. V diplomskem delu obravnavano podjetje je Meja Šentjur, d. d., ki združuje vse načine reje kokoši nesnic: baterijska, hlevska, reja kokoši na prostem in ekološka reja kokoši nesnic. Prav tako pridelujejo jajca z dodatki in certificirana jajca. Omenjeno podjetje smo analizirali v posamezni pridelavi jajc tako s proizvodnega kakor tudi s stroškovnega vidika. Sklepanje je potekalo na osnovi rezultatov analiz, ki se kažejo predvsem v ekonomski upravičenosti posameznega jajca. Različna pakiranja jajc na prodajni polici imajo za seboj različne proizvodnje in s tem tudi različne stroške. Prav tako imajo različne (tudi po različnih cenah) dobavitelje prehrane za kokoši nesnice. V nalogi se dotaknemo še vpliva cene prehrane na končno ceno jajca. Obravnavali smo različne načine reje kokoši in ugotovili vzroke za različne cene jajc iz različnih načinov reje. Jajca, ki se ponašajo z določenimi certifikati, so tudi dražja, saj se pri pridelavi teh jajc pojavljajo tudi stroški, ki jih pri drugih pakiranih jajcih ni. Jajca z dodatki so jajca kokoši nesnic, ki so krmljena z obogateno prehrano kokoši, ta pa je dražja od klasične prehrane kokoši nesnic. Prehrana kokoši nesnic je največji in strateški strošek pri pridelavi jajc, od katere je nato odvisna cena jajc.. Kokoši nesnice v različnih načinih reje pojedo različno količino krme, prav tako je v vseh načinih reje kokoši nesnic ista krma, razen pri ekološki. Posledično se to odražana cenah; jajca baterijske reje so najcenejša tako za pridelovalca kakor tudi nato za kupca. Pri različnih dobaviteljih prehrane za kokoši nesnice iste kakovosti je smotrno izbrati najcenejšega, ker bo s tem tudi pridelava jajc cenejša. Kakovostna prehrana kokoši nesnic in ugodna cena le-te sta ključ do uspeha v pridelavi jajc in konkurenčnosti na trgu oziroma pri trgovcih.
Ključne besede: jajca, prehrana za kokoši, jajca z dodatki, certificirana jajca
Objavljeno v DKUM: 11.07.2017; Ogledov: 2063; Prenosov: 257
Celotno besedilo (680,19 KB) |
5. OCENJEVANJE KAKOVOSTI JAJC GLEDE NA SISTEM REJEValentina Puhan, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Kmetija, ki se odloči za rejo kokoši, za prodajo jajc, lahko sama izbira način sistema reje. To je lahko ekološka, pašna, talna ali baterijska reja. Vsaka reja ima svoje prednosti in svoje slabosti, ki se odražajo na kakovosti jajc, ki se med seboj razlikujejo po svojemu videzu (lupini – njeni trdnosti, obliki in barvi, ter po videzu in barvi rumenjaka) ter po svoji vsebini (okus vsebine, prisotnost mesnih peg). S primerjavo jajc, ter z obdelavo pridobljenih podatkov v programu DEX, smo ugotovili, da so jajca iz proste in talne reje boljša hrana, vendar pa niso vsa jajca teh dveh rej najkvalitetnejša po obliki, masi, barvi lupine in trdnosti lupine; da je rumenjak iz ekološke reje bledo rumen, kar označuje na slabo kakovost jajc; in da kokoši iz baterijske reje dajejo slabša jajca, kot pa jajca iz drugih rej.
Ključne besede: večkriterijska analiza, kokoši, reja, jajca, kakovost jajc
Objavljeno v DKUM: 09.06.2017; Ogledov: 1729; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,10 MB) |
6. Izkustveno učenje pri pouku spoznavanja okolja – eksperimenti z jajciNives Grah, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo »Izkustveno učenje pri pouku spoznavanja okolja – eksperimenti z jajci« sestavljata dve samostojni, a med seboj povezani in prepleteni celoti – teoretični in praktični del. Teoretični del vsebuje tri, na raziskovalni problem vezane sklope: naravoslovni sklop (zgodovina naravoslovja, konstruktivizem in naravoslovje v šoli, predvsem zgodnje naravoslovje v osnovnošolskem okolju), psihološki sklop (psihofizične lastnosti osemletnikov) in didaktični sklop (pomen eksperimentalnega dela pri pouku spoznavanja okolja in njegove zakonitosti). Praktični del obsega podrobno učno pripravo, opis poteka dela in evalvacijo izvedene učne ure pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu Osnovne šole Puconci. Z izvedbo učne ure smo ugotovili, da mora pouk temeljiti na izkustvenem učenju in eksperimentalnem delu, ki zagotavljata, da pridobljeno znanje ostane trajno in predvsem uporabno v vsakdanjem življenju. Doseganje omenjenega pri učencih zahteva učiteljevo natančno in dobro strukturirano učno pripravo ter zlasti njegovo ustrezno strokovno usposobljenost in prilagodljivost različnim situacijam. Za zagotavljanje nemotenega poteka dela mora učitelj skrbno nadzorovati izvajanje eksperimentov in poskrbeti za varnost, naloge in aktivnosti pa prilagoditi razvojni stopnji učencev.
Ključne besede: naravoslovje, osnovna šola, spoznavanje okolja, eksperimentalno delo, jajca
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2441; Prenosov: 391
Celotno besedilo (1,47 MB) |
7. |
8. MOŽNOSTI MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA BREZ PRORAČUNSKIH SREDSTEV MA PRIMERU KMETIJSKEGA PODJETJAAndrej Ocepek, 2014, magistrsko delo Opis: Marketinško komuniciranje je sestavni del vsake organizacije, odnos do marketinškega komuniciranja je različen od organizacije do organizacije. V podjetju, ki ga obravnavamo, je želja po obsežnem marketinškem komuniciranju, hkrati so dvomi v potrebo po marketinškem komuniciranju. Poleg dvoma podjetju primanjkujejo tudi finančna sredstva in kadri za marketinško komuniciranje.
Podjetje želi dobre prodajne rezultate in prepoznavnost na trgu. Izdelki so si med seboj različni in enoten jim je le proizvajalec, torej podjetje Meja Šentjur in kampanja »Kupujem slovensko«. Podjetje proizvaja jajca, jabolka in lešnike in jih prodaja preko organizacij do končnih potrošnikov. Končni potrošniki imajo ob svoji odločitvi za nakup širok izbor izdelkov podjetja in izdelkov konkurence. Končne potrošnike je potrebno opozoriti, oziroma pritegniti k nakupu izdelkov podjetja. Podjetje izvaja marketinško komuniciranje s svojimi izdelki, poskuša najti načine za čim več oblik marketinškega komuniciranja. Brez finančnih sredstev so mnoga orodja marketinškega komuniciranja nedostopna, zato išče možne poti do brez proračunsko dostopnih orodij marketinškega komuniciranja.
Možnosti marketinškega komuniciranja brez proračuna za marketinško komuniciranje so, vendar minimalne. Brez denarja, vendar z izdelki, je možno marketinško komuniciranja. Potrebna je neke vrste inovativnost, iskanje drugačnosti od ostalih. Izdelki morajo odstopati od konkurence, ker so v prvi bojni črti na prodajni polici za končnega porabnika. Posrednikom je potrebno predstavljati nove možnosti pri skupnem nastopu do končnih porabnikov. Končnih porabnikom je potrebno nuditi čim več informacij o izdelku, o možnosti uporabe izdelka. Vedno je potrebno biti pripravljen za sodelovanje z vsemi javnostmi in na dolgi rok javnosti vračajo naklonjenost podjetju.
Ključne besede: marketinško komuniciranje, proračun, jajca, jabolka, lešnik
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 1367; Prenosov: 125
Celotno besedilo (926,72 KB) |
