| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavnost opraševalcev pri jagodnjaku (Fragaria x ananassa Duch.)
Klementina Jelen, 2019, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu smo ugotavljali pestrost opraševalcev na jagodah (Fragaria × ananassa Duch.) ter pomen medonosne čebele in divjih opraševalcev pri opraševanju jagod. Popis opraševalcev je potekal v nasadu jagod, pokritem s plastično folijo, leta 2018 v kraju Zrkovci v bližini Maribora. Poleg ugotavljanja pestrosti smo merili tudi hitrost opraševanja, ki se nanaša na število cvetov, ki jih opraševalec obišče v času 30 sekund. Rezultati raziskovanja so pokazali, da je najpogostejši opraševalec jagode medonosna čebela. Preostali opraševalci (čmrlji, muhe trepetavke, dvokrilci in drugi opraševalci) so bili zastopani v manjših deležih. Dejavnost opraševalcev se je preko dneva pri posameznih skupinah opraševalcev razlikovala; medonosna čebela je bila najbolj aktivna v osrednjem delu dneva, aktivnost čmrljev je bila največja pozno dopoldan in pozno popoldan, dvokrilci pa so bili najbolj aktivni v jutranjih urah. Vreme je vplivalo na število in dejavnost opraševalcev ter hitrost opraševanja. Oddaljenost od roba rastlinjaka, opazovalni dan ter ura opazovanja so imeli vpliv na število in dejavnost določenih opraševalcev. Večji delež čebel je bil v sredinskih oziroma osrednjih rastlinjakih (tunelih), večji delež muh trepetavk, dvokrilcev in drugih opraševalcev pa v robnih rastlinjakih.
Ključne besede: opraševanje, medonosna čebela, divji opraševalci, jagodnjak
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 474; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

2.
Spremljanje razvoja jagodnjaka (fragaria x ananassa duch.) v jesensko – zimskem času
Mitja Lobnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V obdobju 2018/2019 smo v jesensko-zimskem času od septembra do januarja v nasadu jagod v Zrkovcih spremljali razvoj posameznih delov jagodnjaka (Fragaria x ananassa Duch.) sorte 'Clery'. Zanimala nas je dinamika razvoja posameznih delov jagodnjaka v obdobju, ko klimatske razmere ne omogočajo optimalnih pogojev za rast in rastline preidejo v obdobje zimskega mirovanja. Meritve smo izvedli v petih terminih, v vsakem terminu vzorčenja pa smo po sistemu naključnih blokov izbrali 9 rastlin jagodnjaka, jih izkopali in stehtali ter izmerili posamezne dele nadzemnih in podzemnih delov. Spremljali smo povprečno mesečno temperaturo zraka v obdobju izvajanja meritev in temperaturo tal na globini 15 cm na dan vzorčenja. Rezultati so pokazali, da je padec temperature tal s 3,6 °C na 0,2 °C spodbudil rast korenin, medtem ko je nadzemni del jagodnjaka z nižanjem povprečne temperature zraka skozi termine vzorčenja upočasnil rast. V obdobju od septembra do januarja so rastline jagodnjaka pridobivale na masi, vendar je bila do tretjega termina vzorčenja (26. 4. 2018) rast nadzemnega dela rastlin intenzivnejša, kasneje pa je nadzemni del rastline prešel v obdobje mirovanja in se je začela intenzivna rast korenin, ki so dosegle največjo povprečno maso (83,4 g) v zadnjem terminu vzorčenja v januarju.
Ključne besede: jagodnjak, dinamika rasti, razvoj, koreninski sistem, temperatura
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 484; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici