SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VSEBNOST KOVIN V RAZLIČNIH SORTAH JAGOD PRIDELANIH NA EKOLOŠKI IN INTEGRIRANI NAČIN
Janja Brdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Leta 2009 smo odvzeli vzorce štirih sort jagod 'St.Pier', 'Elsanta', 'Sugar Lie' in 'Thuchampion' z namenom primerjati vsebnosti K, P, Mg, Fe, Mn, Cu in Zn v jagodah, pridelanih na ekološki in integriran način. Po ekstrakciji talnih vzorcev in po mikrovalovnem razklopu jagod, smo koncentracije kovin določili s spektroskopskimi tehnikami. Jagode, pridelane na integriran način, so pri vseh sortah vsebovale več K, P in Mg. Vrednosti Cu so bile višje pri ekološko pridelanih jagodah sorte 'Thuchampion'. Mn in Fe pa sta bila povečana v vseh sortah jagod, pridelanih na integriran način. Vzorci zemlje iz integrirane pridelave imajo višjo vsebnost Zn, K in P, kar je verjetno posledica gnojenja z NPK gnojili, vzorci zemlje iz ekološke pridelave pa so imeli višje vrednosti Cu, Mn, Mg in Fe. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike med sortami glede na način pridelave, glede na sorto pa so bile statistično pomembne razlike v vsebnosti vseh kovin z izjemo Zn.
Ključne besede: jagode / kovine / način pridelave
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1481; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (11,22 MB)

2.
Antioksidativni potencial jagod iz ekološke in integrirane pridelave
Janja Zavratnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je oceniti in primerjati antioksidativni potencial štirih sort jagod ‘St. Piere’, ‘Elsanta’, ‘Sugar Lie’ in ‘Thuchampion’ iz ekološke in integrirane pridelave. Antioksidativni potencial smo merili z ABTS ((2,2'-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina)) metodo, ki temelji na redukciji ABTS•+ radikala in ga določimo spektrofotometrično pri valovni dolžini 734 nm. Umeritvena krivulja je bila v izbranem koncentracijskem območju linearna s korelacijskim koeficientom večjim od 0.99. Rezultate smo podali v µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g sveže mase (SM). Najvišji antioksidativni potencial ekoloških jagod je bil ocenjen pri sorti ‘Elsanta’ (65.6 µmol TE/g SM), sledili sta sorti ‘Thuchampion’ (62.0 µmol TE/g SM) in ‘St. Piere’ (56.3 µmol TE/g SM). Najnižji antioksidativni potencial ekoloških jagod pa je bil ocenjen pri sorti ‘Sugar Lie’ (37.6 µmol TE/g SM). Pri integriranih jagodah je bil vrstni red sort enak kot pri ekoloških jagodah (54.0 µmol TE/g SM, 50.3 µmol TE/g SM, 48.4 µmol TE/g SM, 38.7 µmol TE/g SM). Pri sorti ‘Sugar Lie’ ni bilo statistično pomembnih razlik v antioksidativnem potencialu glede na način pridelave. Pri ostalih treh sortah je bil antioksidativni potencial statistično značilno višji pri jagodah iz ekološke pridelave v primerjavi z integrirano in se je v povprečju vseh sort razlikoval za 7,54 µmol.
Ključne besede: jagode (Fragaria L.) / antioksidativni potencial / način pridelave
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1467; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (829,52 KB)

3.
Biološka aktivnost ekstrakta jagod (Fragaria x ananassa L. Duch.)
Sara Krajnc, 2012, diplomsko delo

Opis: Rak je zelo zapletena bolezen. Ne moremo je opisati tako natančno kot na primer kako nalezljivo bolezen, pri kateri poznamo povzročitelja, način okužbe, bolezenske spremembe in način obrambe mehanizma, pa tudi uspešno zdravljenje in zaščito. Splošno znano je, da lahko uživanje zadostne količine sadja veliko pripomore k zdravemu načinu življenja. Na kar pa je vredno opozoriti, pa je to, da lahko veliko sadja pridelamo doma na vrtu brez tretiranja s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so danes nepogrešljiv kemični produkt za zaviranje škodljivcev. Veliko raziskav je bilo narejenih z jagodami, ker naj bi bile snovi v jagodah uspešen zaviralec rasti rakavih celic. Namen naše diplomske naloge je bil, da na podlagi raziskav oz. poizkusov dokažemo, da je temu res tako. Z rezultati naših raziskav smo ugotovili, da so snovi, predvsem vitamin C, uspešni zaviralci rasti rakavih celic. Poizkus smo delali z jagodnim ekstraktom v etanolu in PBS-u. Oba sta se izkazala za zelo uspešna pri zaščiti celic pred citotoksičnostjo ter pri zaviranju rasti rakavih celic debelega črevesja (CaCo-2).
Ključne besede: jagode, rak, CaCo-2, antioksidanti, vitamin C
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 1436; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Vpliv sredstev za krepitev rastlin na pridelek jagod sorte 'Clery'
Matej Pučko, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 smo v nasadu jagod v Zrkovcih v okolici Maribora izvedli poskus, v katerega smo vključili tri sredstva za krepitev rastlin in nato opazovali, kako so sredstva vplivala na pridelek jagod sorte 'Clery'. Poskus se je izvajal v okviru integrirane pridelave v enoletnem nasadu jagod. Uporabili smo naslednja sredstva: Delfan Plus, Drin in Trafos K. Poskus se je izvajal v enoletnem nasadu sorte 'Clery' v visokem pokritem tunelu, kjer so bile jagode posajene na grebenih, prekritih s črno polietilensko folijo. Ob obiranju smo spremljali število in maso plodov ter število, maso in delež plodov, okuženih s sivo plesnijo. Iz rezultatov je razvidno, da sredstva za krepitev rastlin niso imela vpliva na rodnost jagod in intenzivnost pojava sive plesni (Botrytis cinerea De Bary).
Ključne besede: jagode, sredstva za krepitev rastlin, pridelek
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 915; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (862,78 KB)

5.
Pomološko vrednotenje petih sort jagod
Marjana Šajtegel, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, sorte, pridelek, kakovost pridelka
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 276; Prenosov: 8
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
Pridelava jagod v pokritem prostoru brez uporabe botriticidov
Monika Gajšek, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, siva plesen, pridelek, kakovost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 210; Prenosov: 9
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

7.
Antioksidativni potencial jagod iz ekološke in integrirane pridelave
Janja Zavratnik, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, Fragaria L., antioksidativni potencial, načini pridelave
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 326; Prenosov: 13
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

8.
Vloga čmrljev pri opraševanju jagod
Danijel Kardinar, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, čmrlji, opraševanje, pridelek
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 241; Prenosov: 8
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

9.
Vpliv kakovosti sadik in časa sajenja na pridelek jagod
Samo Savicki, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, rodnost, pridelek, sorte
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 169; Prenosov: 11
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

10.
Biološka aktivnost ekstrakta jagod
Sara Krajnc, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, rak, CaCo-2, antioksidanti, vitamin C
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 421; Prenosov: 21
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici