Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V letu 2023 smo v proizvodnem nasadu jagod v Zrkovcih izvedli poskus, kjer smo želeli ugotoviti, ali čas pokrivanja jagod s plastenjaki vpliva na pridelek jagod. Za poskus smo izbrali jagode sorte 'Clery'. Del nasada smo pokrili zgodaj (31. januarja 2023), del nasada pa pozno (22. aprila 2023). Hitro pokrite jagode smo pričeli obirati 7. maja 2023 in končali 1. junija 2023, pozno pokrite smo obirali od 27. maja do 9. junija 2023. Po končanem obiranju smo izračunali povprečno število plodov na rastlino, njihovo povprečno maso in povprečno maso enega ploda. Ugodne vremenske razmere jeseni 2022 so vplivale na veliko povprečno število plodov na rastlino. Vremenske razmere spomladi 2023 pa so imele vpliv na različen razvoj plodov pri hitro in pozno pokritih jagodah. Ugotovili smo, da je čas pokrivanja jagod spomladi 2023 vplival na povprečno število plodov. Hitreje pokrite jagode so imele približno 20 % večje povprečno število plodov kot pozno pokrite jagode. Povprečna masa plodov na rastlino je bila večja pri hitro pokritih jagodah. Čas obiranja je bil daljši pri jagodah, kjer smo jagode pokrili v zgodnejšem terminu. Čas pokrivanja ni vplival na povprečno maso jagod.
Ključne besede: jagode, plastenjaki, pridelek
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 330; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Jagodam daje skladen in na splošno všečen okus razmerje sladkorjev ter organskih kislin. Poleg tega so v plodovih prisotne tudi hlapne (aromatične) spojine, ki se izločajo med zorenjem in pomembno prispevajo h končni aromi dozorelih jagod. V sklopu tega zaključnega dela smo ugotavljali, katere posamezne aromatične snovi dajejo jagodam značilno aromo. Raziskovanje je potekalo na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani od leta 2020 do leta 2022. Na podlagi validirane metode smo določali vsebnost posameznih izbranih aromatskih spojin jagode s pomočjo metode SPME v sklopu plinske kromatografije (GC-MS) za merjenje vsebnosti hlapnih komponent. Uspešno smo potrdili prisotnost 15 različnih aromatičnih spojin, razdeljenih v 5 skupin (aldehidi, estri, alkoholi, terpenoidi in ketoni). Identificirali smo 6 estrov (metil-2-metilbutirant, etil-2-metilbutirant, etil-izovalerat, metil heksonat, metil oktanoat in oktil acetat), 3 alkohole (trans-2-heksen-1-ol, cis-2-heksen-1-ol in 1-penten-3-ol), 3 terpenoide (geraniol, α-terpinol in nerolidol), 2 aldehida (trans-2-heksen-1-al in heksanal) in 1 keton (2-heptonanon). S pridobljenimi podatki, ki smo jih ustrezno obdelali, smo ugotovili, da so v jagodah sorte 'Clery' prisotne v največjem deležu hlapne snovi iz skupine aldehidov (predstavljajo 67,4 % vseh identificiranih hlapnih spojin) in da prevladujejo arome iz skupine estrov, ki dajejo okusu sadno noto.
Ključne besede: jagode, arome, plinska kromatografija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 580; Prenosov: 92
Celotno besedilo (2,35 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati antioksidativne lastnosti ekstraktov jagod črnega bezga (Sambucus nigra) s ciljem ovrednotenja izbranega naravnega materiala kot alternative sintetičnim zdravilnim učinkovinam. Uporabili smo tri različne konvencionalne ekstrakcijske metode in dve različni topili, da smo pridobili šest različnih ekstraktov jagod črnega bezga. Po računanju izkoristka ekstrakcij so sledile spektrofotometrične analize. Določali smo vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov in karotenodiov, ki so znani po antioksidativnih lastnostih. To lastnost ima tudi vitamin C, katerega maso smo določali s titracijo. Na koncu je sledila analiza ekstraktov s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS), s katero smo določevali prisotnost osmih fenolnih spojin. Rezultate smo torej dobili s kvantitativno in kvalitativno analizo ekstraktov. Rezultati kažejo, da so koncentracije vseh osmih fenolnih spojin najvišje pri ekstrakciji po Soxhletu, kjer smo za topilo uporabili mešanico etanola in vode (etanol : voda = 60 : 40 vol. %). Izkoristki so pri nekaterih drugih ekstrakcijah višji, s tem tudi večja vsebnost totalnih fenolov in proantocianidinov, vendar pa je tam koncentracija teh osmih fenolnih spojin nižja. Karotenoidi so prisotni v vseh ekstraktih, vendar v manjših količinah. Ugotovili smo tudi prisotnost vitamina C, kar smo dodatno potrdili z visokimi koncentracijami rutina, fenolne spojine, ki vpliva na delovanje tega vitamina.
Ključne besede: jagode črnega bezga, izolacija aktivnih učinkovin, antioksidanti, fenolne spojine, LC MS
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 796; Prenosov: 123
Celotno besedilo (3,81 MB)

Opis: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba.
Ključne besede: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode
Objavljeno v DKUM: 17.02.2021; Ogledov: 1117; Prenosov: 151
Celotno besedilo (3,53 MB)

Opis: Dosedanje študije so pokazale, da ima prehrana ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Uživanje sadja, zelenjave, zelišč ter semen je močno povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezeni, Alzheimerjeve bolezni ter z zmanjšanim tveganjem za debelost. V magistrskem delu smo želeli preveriti vpliv antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov iz izbranih naravnih materialov (goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, rožmarin, tropine in semena grozdja) na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic kožnega raka. Pripravili smo raztopine izbranih naravnih materialov, jih liofilizirali in po liofilizaciji dobljenim ekstraktom izmerili koncentracijo antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov ter jih nanesli na WM-266-4 celice. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vplivali na zaviranje rasti rakastih celic, saj so zaustavili njihovo delitev, vendar bi bile pri nekaterih ekstraktih potrebne še dodatne raziskave, še posebej pri ekstraktu lanenega semena. Najboljše rezultate pa smo zabeležili pri ekstraktu kurkume, rožmarina ter tropinah in semenu grozdja. Tem ekstraktom smo določili visok delež antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov. Predvidevamo, da je visok delež teh komponent bistven za zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic.
Ključne besede: antioksidanti, goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, proantocianidini, rožmarin, totalni fenoli, tropine in semena grozdja, WM-266-4 celice
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 2178; Prenosov: 464
Celotno besedilo (2,52 MB)