| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled taninov v jagodičevju
Barbara Bernjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Tanini so skupina polifenolnih spojin, ki jih kot sekundarne metabolite sintetizirajo in akumulirajo višje rastline. Delimo jih na hidrolizabilne tanine in proantocianidine. Prisotni so v številnih rastlinskih tkivih, v obliki različnih struktur in v različnih količinah. Pregledni članek ponuja kratek pregled o porazdelitvi taninov v rastlinah in povzema trenutno znane izsledke o taninih v jagodah, malinah, borovnicah, ki so najpogosteje gojeno in konzumirano jagodičevje ter aroniji, ki je postala priljubljena v zadnjih desetletjih. Povzeti so tudi učinki predelave in skladiščenja na taninsko sestavo in njihova vsebnost v izdelkih.
Ključne besede: tanini, elagitanini, proantocianidini, jagode, maline, borovnice, aronija
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 51; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (7,29 MB)

2.
Bezgovi ekstrakti in inhibitorni potencial na mikrobe
Špela Korpič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba.
Ključne besede: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode
Objavljeno: 17.02.2021; Ogledov: 224; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

3.
Pomološko vrednotenje nekaterih sort jagod (fragaria x ananassa Duch.)
Sabrine Tomažič, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru poskusa, ki je zajemal pomološko vrednotenje izbranih sort jagod,smo ob obiranju spremljali količino in kakovost pridelka petih sort jagod: 'Alba', 'Aprica', 'Clery', 'Dely', in 'Garda'. Zamrznjene sadike smo v proizvodnem nasadu posadili 9. julija 2015 in pridelek vrednotili leta 2016. Jagode so bile posajene na grebene pokrite s črno folijo. Jagode so se pridelovale po načelih integrirane pridelave, vendar se v nasadu ni uporabljalo herbicidov, insekticidov in botriticidov. Nasad je bil pokrit z visokimi plastičnimi tuneli. Rezultati poskusa so pokazali, da se sorte med seboj statistično značilno razlikujejo v povprečni masi plodov na grm. Največjega smo izračunali pri sorti 'Alba', najmanjšega pa pri sorti 'Garda'. Vse sorte so imele večje povprečno število plodov (30 plodov/grm) in večjo maso plodov od pričakovanj (0,5 kg/grm). Najdaljšo sezono obiranja je imela sorta 'Dely', najkrajšo pa sorta 'Aprica'.
Ključne besede: jagode, število plodov, pridelek, čas obiranja
Objavljeno: 25.09.2019; Ogledov: 337; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (695,93 KB)

4.
Vpliv ekstraktov iz naravnih materialov na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)
Taja Žitek, 2018, magistrsko delo

Opis: Dosedanje študije so pokazale, da ima prehrana ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Uživanje sadja, zelenjave, zelišč ter semen je močno povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezeni, Alzheimerjeve bolezni ter z zmanjšanim tveganjem za debelost. V magistrskem delu smo želeli preveriti vpliv antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov iz izbranih naravnih materialov (goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, rožmarin, tropine in semena grozdja) na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic kožnega raka. Pripravili smo raztopine izbranih naravnih materialov, jih liofilizirali in po liofilizaciji dobljenim ekstraktom izmerili koncentracijo antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov ter jih nanesli na WM-266-4 celice. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vplivali na zaviranje rasti rakastih celic, saj so zaustavili njihovo delitev, vendar bi bile pri nekaterih ekstraktih potrebne še dodatne raziskave, še posebej pri ekstraktu lanenega semena. Najboljše rezultate pa smo zabeležili pri ekstraktu kurkume, rožmarina ter tropinah in semenu grozdja. Tem ekstraktom smo določili visok delež antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov. Predvidevamo, da je visok delež teh komponent bistven za zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic.
Ključne besede: antioksidanti, goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, proantocianidini, rožmarin, totalni fenoli, tropine in semena grozdja, WM-266-4 celice
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 798; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

5.
Vpliv kalcija na kakovost plodov jagod sorte 'clery'
Brigita Hace, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 smo v nasadu jagod v kraju Zrkovci v bližini Maribora izvedli poskus, v katerem smo opazovali vpliv različnih kalcijevih foliarnih gnojil na pridelek jagod. Poskus smo izvajali na jagodah sorte clery, posajenih v visokem tunelu, kjer so bili trije grebeni pokriti s črno folijo, pod katero je bil kapljični namakalni sistem. Uporabili smo štiri vrste različnih kalcijevih foliarnih gnojil, Calciogreen, Lithovit, Newcal, ter kombinacijo vseh treh foliarnih gnojil, vsakega na svoji parcelici, ena od parcelic je bila brez foliarnega gnojila, ta je predstavljala kontrolo. Ob obiranju smo spremljali maso plodov, število plodov na rastlino ter obstojnost plodov jagod pri sobni temperaturi za vsako parcelico posebej. Iz rezultatov je razvidno, da uporabljena sredstva nimajo vpliva na maso in število plodov, prav tako ni možno ugotoviti pozitivnega vpliva kalcijevih pripravkov na obstojnost plodov pri sobni temperaturi po obiranju.
Ključne besede: jagode, kalcij, pridelek
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 524; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (621,57 KB)

6.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v socvetjih in jagodah bezga
Valentina Kokošinek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost posameznih in skupnih sladkorjev ter organskih kislin v socvetjih in jagodah nekaterih vrst ter medvrstnih križancev bezga. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin v vodnih ekstraktih smo določili s tekočinsko kromatografijo. V socvetjih je prevladovala jabolčna kislina s povprečno vrednostjo 1,49 g/100 g suhe snovi. Genotip z najvišjo vsebnostjo jabolčne kisline v socvetjih je bil križanec (JA × NI) × NI2 (2,42 g/100 g). V jagodah je bila najbolj zastopana citronska kislina (3,86 g/100 g), sledile so jabolčna, šikimska in fumarna s povprečnimi vrednostmi 1,34 g/100 g, 25,57 mg/100 g in 5,45 mg/100 g (suhe snovi). Med genotipi sta glede na najnižje in najvišje vsebnosti citronske kisline v jagodah izstopala (JA × NI) × RAC (0,004 g/100 g) in (JA × NI) × CER (1,35 g/100 g). Povprečna vsebnost glukoze in fruktoze v socvetjih je bila 3,04 g/100 g in 2,36 g/100 g (suhe snovi) in v jagodah 15,35 g/100 g in 6,87 g/100 g (suhe snovi). Najnižjo vsebnost glukoze v bezgovih socvetjih smo določili v genotipu JA × (JA × NI)1 najvišjo v (JA × NI) × (CER × NI). Spermanov korelacijski koeficient ni pokazal značilne korelacijske povezanosti med vsebnostjo kislin in sladkorjev v socvetjih in jagodah.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, socvetja, jagode, vodni ekstrakti, sladkorji, kisline
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 734; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

7.
Ekstrakcija in separacija aktivnih spojin z nadkritično ekstrakcijo in preparativno nadkritično kromatografijo
Alejandro Bartolome Ortega, 2017, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske disertacije smo predstavili koristi tehnologij s superkritičnimi fluidi v različnih industrijskih procesih. Čeprav je superkritični CO2 trenutno eden najpogosteje zastopanih superkritičnih fluidov v laboratorijskem merilu, pa je njegova prisotnost na področju industrije še vedno omejena, saj takšna vrsta tehnologije zahteva potrebe po zelo visokih investicijskih stroških. Kljub temu so procesi, kjer se uporablja superkritični CO2 preprosti, okolju prijazni, cena CO2 pa relativno nizka. Takšni procesi predstavljajo odlično alternativo organskim topilom. Postopki ekstrakcije in ločevanja zelo čistih aktivnih substanc, kot sta ksantohumol in beta-sitosterol za zahteve bodisi farmacevtske bodisi prehrambne industrije, kažejo odlično priložnost uporabe procesov s superkritičnim CO2 brez uporabe organskih topil. Doktorska disertacija je razdeljena na tri različne dele. V prvem delu smo raziskovali konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s superkritičnimi fluidi iz jagod žago-listne palme. V nadaljevanju smo predstavili ter med seboj primerjali konvencionalne kromatografske tehnike s superkritično kromatografijo. Uspešno smo s pomočjo superkritične kromatografije ločili ksantohumol iz hmeljskega ekstrakta. V zadnjem delu doktorske disertacije smo predstavili različne tehnike emulgiranja in enkapsulacije. Ti procesi so zelo pomembni v prehrambni in farmacevtski indistriji, saj je večina aktivnih komponent netopna v vodi. Takšni procesi omogočajo proizvodnjo takšnih formulacij, ki se nato topijo v ustreznih medijih. Eksperimentalni del doktorske disertacije obsega ekstrakcije iz jagod žago-listne palme pri višjih obratopvnih pogojih kot so bili uporabljeni v predhodnih študijah. Ločevanje ksantohumola smo izvedli na pilotni napravi za superkritično kromatografijo, kjer smo spreminjali temperaturo, tlak, masni pretok, mobilno in stacionarno fazo. Rezultate smo nato primerjali s tistimi pridobljenimi s konvencionalnimi tehnikami. Skušali smo dokazati prednosti uporabe superkritične kromatografije pred drugimi tehnikami.
Ključne besede: superkritični CO2, superkritična ekstrakcija, superkritična kromatografija, ksantohumol, jagode žago-listne palme, beta-sitosterol, enkapsulacija
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 1201; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

8.
Povezanost vsebnosti vitamina C v cvetovih in plodovih različnih genotipov bezga
Špela Pertinač, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti celokupno vsebnost vitamina C v cvetovih in jagodah različnih genotipov bezga (Sambucus spp.) ter ugotoviti ali obstaja povezanost med vsebnostjo v cvetovih in jagodah. Zbrali smo vzorce socvetij v polnem cvetenju in povsem dozorelih jagod. Ekstrakcijo vitamina C smo izvedli z dodatkom 3 % raztopine metafosforjeve kisline (MPA). Za redukcijo dehidroaskorbinske kisline (DHA) v askorbinsko kislino (AA) smo dodali raztopino ditiotreitola (DTT) v trisu. Vsebnosti vitamina C v ekstraktih bezgovih cvetov in jagod smo določevali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). Vrednost izmerjenega vitamina C v cvetovih je bila med 3,37 mg/g in 8,12 mg/g suhe snovi, v jagodah pa med 5,76 mg/100 g in 42,32 mg/100 g svežega vzorca. Pearson-ov koeficient korelacije je znašal 0,601; kar kaže na statistično značilno korelacijsko povezanost med vsebnostjo vitamina C v cvetovih in jagodah.
Ključne besede: vitamin C, askorbinska kislina, bezeg, Sambucus spp., bezgovi cvetovi, bezgove jagode
Objavljeno: 14.09.2015; Ogledov: 1005; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1005,08 KB)

9.
Hidroponska pridelava jagod
Mateja Košič, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, hidroponika, pridelek
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 971; Prenosov: 69
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Vzgoja zelenih sadik različnih sort jagod
Tomaž Pišek, 2012, diplomsko delo

Ključne besede: jagode, razmnoževanje, sadike, sorte
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 552; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici