1. Primerjava različnih sort jagod glede na kemijsko analizo in senzorično oceno : diplomsko deloAna Kunc, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na primerjavi osmih različnih sort jagod glede njihove kemijske analize in senzorične vrednosti. V raziskavi smo uporabili naslednje sorte jagod: 'Clery', 'Dely', 'Joly', 'Sandra', 'Arianna', 'Limalexia', 'Federica' in 'Malga'. Vse sorte jagod so bile obrane na isti dan. Na FKBV UM so bile izmerjene masa plodov, čvrstost, vsebnost suhe snovi in skupnih titracijskih kislin. Nadaljnje senzorično vrednotenje plodov po hedonski lestvici je vključevalo oceno všečnosti barve, oblike, velikosti, vonja, okusa, arome, čvrstosti in skupno oceno plodov. Pokuševalce smo v poskusu razdelili tudi glede na spol in starost. Rezultati analize plodov so pokazali, da je imela največjo maso in čvrstost plodov sorta 'Federica', medtem ko je sorta 'Malga' imela največjo vsebnost suhe snovi in najnižjo kislost. Pri senzoričnem vrednotenju plodov sta za izgled (barva, velikost) najvišje ocene prijeli sorti 'Malga' in 'Federica'. Pri vrednotenju notranjih parametrov (okus, vonj, aroma) pa so bile najbolje ocenjene sorte 'Clery', 'Dely' in prav tako 'Malga'. Najvišjo skupno oceno je prejela sorta 'Malga'. Spol in starost pokuševalcev nista imela vpliva na všečnost izbranih parametrov.
Ključne besede: jagoda, senzorična ocena, kemična analiza, sorta
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Vpliv dodatka AMF na bazi mikoriznih gliv, na lastnosti tal ter pridelek jagod : diplomsko deloMaksim Dovečar, 2022, diplomsko delo Opis: V sklopu predlaganega zaključnega dela smo spremljali delovanje mikoriznih gliv, ki smo jih dodali kot pripravek, s potencialnim biostimulativnim delovanjem (pripravek AMF), to smo primerjali s kontrolnimi – ne tretiranimi rastlinami. V sklopu poljskega poskusa smo poleg osnovne oskrbe rastlin jemali vzorce tal in korenin. Na koreninah jagod, smo v sodelovanju z podjetjem INOCULUMplus iz Francije ugotavljali prisotnost mikoriznih gliv pred zasnovo poskusa ter aktivnost mikoriznih gliv v času od aplikacije sredstva (julij 2021) do konca poskusa (junij 2023). Pred sajenjem smo opravili osnovno vzorčenje za karakterizacijo tal, oktobra 2021 drugo vzorčenje tal kjer smo spremljali in vrednotili vsebnost mikoriznih gliv. V mesecu maju in juniju 2022 smo obirali jagode in tako spremljali vpliv dodanega pripravka na pridelek. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da dodajanje pripravka AMF poveča kolonizacijo arbuskularnih mikoriznih gliv na koreninah jagod, kar pozitivno vpliva tako na razvoj jagod, kot tudi na sam pridelek.
Ključne besede: jagoda, mikoriza, glive, pridelek, tla
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 76
Celotno besedilo (4,62 MB) |
3. Vegetativni in generativni razvoj jagod (fragaria x ananassa duch.) : magistrsko deloMitja Lobnik, 2022, magistrsko delo Opis: V obdobju 2019/2020 smo v letnem ciklu spremljali razvoj vegetativnih in generativnih organov jagode (Fragaria x ananassa Duch.) sorte 'Clery' v nasadu jagod v Zrkovcih. Zanimala nas je dinamika razvoja posameznih organov rastline v odvisnosti od temperature tal in zraka ter začetne mase sadik. Ugotovili smo, da temperatura zraka pod 5 °C zaustavlja vegetativni razvoj nadzemnega dela rastline. Podzemni del rastline najintenzivneje raste v jesenskem času, medtem ko njegovo dejavno rast zaustavljajo temperature tal pod 5 °C. Velika variabilnost v masi »frigo« sadik v istem kakovostnem razredu (npr. razred A) se jasno odraža v potencialu tvorjenja poganjkov, kar neposredno vpliva na generativni razvoj sadik; sadike z večjo začetno maso razvijejo večje število primerno razvitih poganjkov, zato so v pedoklimatskih pogojih SV Slovenije primernejše za sajenje v tla v obdobju konec junija in začetek julija.
Ključne besede: jagoda, vegetativni razvoj, generativni razvoj, letni cikel, »frigo« sadika
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 1043; Prenosov: 154
Celotno besedilo (2,66 MB) |
4. Proučevanje vpliva kakovosti sadik in izbranih tehnoloških ukrepov po sajenju na pridelek večkrat rodnih jagod (fragaria x ananassa duch.) sorte 'malga'Vid Vogrin, 2020, diplomsko delo Opis: Na sadjarski kmetiji Vogrin v naselju Ciglence v občini Duplek smo v začetku leta 2019 v proizvodnem nasadu jagod izvedli poskus, v katerem smo ugotavljali vpliv kvalitete sadik in ukrepov po sajenju na pridelek večkrat rodnih jagod (Fragaria x ananassa Duch.) sorte 'Malga'. Poskus smo izvedli na prostem. V mesecu aprilu smo posadili hlajene sadike kakovostnega razreda A+, ki smo jih ločili na sadike z enim poganjkom in sadike s tremi poganjki. Poskus je zajemal šest obravnavanj, kjer smo proučevali vpliv števila poganjkov ob sajenju, vpliv odstranjevanja cvetnih stebelc ter odstranjevanja starega listja. Ugotovili smo, da so imele rastline, ki so imele ob sajenju tri poganjke, večje število plodov in večjo maso plodov kot rastline z enim poganjkom. Z odstranjevanjem cvetnih stebelc od začetka rasti do začetka julija smo zmanjšali pridelek na rastlino, povečali pa povprečno maso posameznih plodov. Z odstranjevanjem starega listja v sredini julija smo pozitivno vplivali na večje število in maso plodov.
Ključne besede: jagoda, sadika, cvet, list, pridelek.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 1082; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,04 MB) |
5. Hidroponska pridelava jagodMateja Košič, 2013, diplomsko delo Opis: V rastlinjaku na posestvu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo jeseni 2005 začeli s poskusom hidroponske pridelave jagod. Uporabili smo polietilenske (PE) vreče, napolnjene s substratno mešanico, v katere smo posadili zamrznjene sadike sorte ‘Elsanta’. Nasad smo oskrbovali z vodo in gnojili preko kapljičnega namakalnega sistema. V poskusu smo spremljali število zdravih plodov, njihovo maso, višino in širino, suho snov ter trdoto kožice in mesa. Spremljali smo tudi delež plodov okuženih s sivo plesnijo. Povprečen pridelek zdravih plodov na rastlino je znašal 300 g, pri čemer je bila povprečna masa enega ploda 24 g in povprečno število plodov na rastlino 12,5. Delež okuženih plodov s sivo plesnijo je znašal 11 %. Povprečna vrednost suhe snovi v plodovih je znašala 5,54 °Bx.
Ključne besede: Jagoda, Hidroponika, Pridelek
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 4020; Prenosov: 418
Celotno besedilo (859,45 KB) |
6. Vzgoja zelenih sadik različnih sort jagodTomaž Pišek, 2012, diplomsko delo Opis: V Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Hočah smo z rezanjem živic razmnoževali različne sorte jagod. Matične rastline sedmih sort ('Idea', 'Granda', 'Onda 1', Onda 7, 'Patty', sorta '94.568.2' in 'Miss') smo v letu 2002 posadili v paletne zaboje. V obdobju od 1. 7. 2002 do 16. 9. 2002 smo v približno 14 dnevnih presledkih rezali živice in novo nastale živice potikali v platoje s »Humovit« substratom. Rastlinice smo označili in spremljali njihovo rast v rastlinjaku vse do sajenja v nasad 16. 9. 2002. Največ novih rastlin nam je uspelo vzgojiti pri sorti 'Idea' 111, potem so sledile sorte 'Onda 1' z 92, 'Patty' z 42, 'Onda 7' s 37, '94.568.2' s 27, 'Miss' s 23 in 'Granda' z 21 rastlinami. Delež novih rastlin iz prvega kolenca je v povprečju za sedem sort skupaj znašal 80 %, iz drugega kolenca je delež rastlin znašal 19 % in iz tretjega kolenca 1 %. Za naše razmere so pomembne nove rastline, ki so se primerno razvile do sajenja, ki ga opravimo v mesecu avgustu. Skupno je bilo teh rastlin pri vseh sortah 125. Sadike pridobljene kasneje niso primerne za naše razmere.
Ključne besede: jagoda, razmnoževanje, sadike, sorte
Objavljeno v DKUM: 26.07.2012; Ogledov: 2780; Prenosov: 202
Celotno besedilo (628,19 KB) |
7. VPLIV KAKOVOSTI SADIK IN ČASA SAJENJA NA PRIDELEK JAGODSamo Savicki, 2012, diplomsko delo Opis: V letih 2002 in 2003 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Hočah ugotavljali vpliv kakovosti sadik in časa sajenja jagod na pridelek jagod. Matične rastline sedmih sort ('Idea', 'Granda', Patty', 'Onda1', 'Onda 7', '94.569.2' in 'Miss') smo v letu 2002 posadili v paletne zaboje. Po začetku poganjanja vitic smo iz teh rezali novo nastale sadike. Sadike smo rezali med 01. 07. in 16. 09. 2002. Do sajenja v nasad (16. 09. in 03. 10 2002) smo sadike vzgajali v plastičnih platojih. V času zorenja smo količino in kakovost pridelka vrednotili pri trinajstih obiranjih v dve – do štiridnevnih intervalih. Plodove smo preštevali in tehtali ter obravnavali povprečno število plodov na rastlino, povprečno maso plodov na rastlino in povprečno maso enega ploda na rastlino. Rezultate smo statistično obdelali. Iz rezultatov je razvidno, da smo pri rastlinah jagod, ki smo jih pri matičnih rastlinah vzgojili najprej v naslednjem letu dobili največji pridelek. Pridelek se je zmanjševal in je bil najmanjši pri tistih rastlinah, ki smo jih ob matičnih rastlinah vzgojili najkasneje.
Ključne besede: jagoda, rodnost, pridelek, sorte
Objavljeno v DKUM: 28.02.2012; Ogledov: 2359; Prenosov: 212
Celotno besedilo (260,91 KB) |
8. Vloga čmrljev pri opraševanju jagodDanijel Kardinar, 2012, diplomsko delo Opis: V letu 2008 smo v nasadu jagod sorte 'Elsanta' v Zrkovcih pri Mariboru izvajali poskus uporabe čmrljev za izboljšanje oprašitve in posledično večjega in kakovostnejšega pridelka. V nasadu jagod, v plastenjakih, je potekala klasična proizvodnja po načelih integrirane pridelave. Poskusne parcelice (16 parcelic s po tremi rastlinami) so bile razporejene v dveh tunelih in različno oddaljene od panja s čmrlji. Polovico parcelic smo pokrili z mrežo in s tem onemogočili čmrljem dostop do cvetov. Količino in kakovost pridelka smo vrednotili pri sedmih obiranjih v dvo- do tridnevnih intervalih. Iz rezultatov je razvidno, da prisotnost čmrljev ni pomembno vplivala na večje število plodov, je pa izboljšala povprečno maso plodov.
Ključne besede: jagoda, čmrlji, opraševanje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.01.2012; Ogledov: 2680; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. Pridelava jagod v pokritem prostoru brez uporabe botriticidovMonika Gajšek, 2010, diplomsko delo Opis: V proizvodnem nasadu jagod v Zrkovcih v bližini Maribora smo v letu 2008 proučevali pridelek jagod, pri katerih ne uporabljamo kemičnih sredstev za varstvo rastlin (t.j. botriticidov) in ga primerjali s pridelkom jagod, kjer botriticide uporabljamo v integrirani pridelavi v skladu s predpisi za varstvo rastlin za zatiranje sive plesni. Poskus se je izvajal v enoletnem nasadu sort 'Elsanta' in 'Miss', pokritem s folijo. Nasad smo po potrebi namakali s kapljičnim namakalnim sistemom. Ob obiranju smo spremljali število plodov, maso plodov in delež plodov, okuženih s sivo plesnijo, ter morebitne deformacije plodov. Pri sorti 'Miss' ni bilo razlik v navedenih parametrih, pri sorti 'Elsanta' pa je bilo zabeleženo v sistemu pridelave brez botriticidov večje število plodov in posledično višji pridelek. Rezultati so nam pokazali, da škropljenje z botriticidi ni imelo vpliva na količino pridelka in na okuženost plodov s sivo plesnijo.
Ključne besede: jagoda, siva plesen, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 13.10.2010; Ogledov: 5163; Prenosov: 396
Celotno besedilo (395,05 KB) |
10. Pomološko vrednotenje petih sort jagodMarjana Šajtegel, 2009, diplomsko delo Opis: V Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo preučevali sorte jagod Marmolada, Maya, Raurica, Darselect in Queen Elisa. Zamrznjene sadike smo posadili julija 2004 na grebene, pokrite s črno folijo, v razdalji 25 x 25 cm. Spomladi 2005 smo nasad pokrili s plastenjaki. Nasad smo po potrebi namakali s kapljičnim namakalnim sistemom. V prvem letu obiranja smo spremljali količino in kakovost pridelka ter čas zorenja jagod. Iz rezultatov je razvidno, da je imela sorta Maya največje število plodov, ki so dosegli največjo povprečno maso ploda, in tako tudi največji pridelek. Sorta Darselect je imela najmanjše število plodov, ki so imeli najmanjšo povprečno maso, in tako tudi najmanjši pridelek. Zorenje plodov je bilo najzgodnejše pri sorti Queen Elisa, najkasnejše pa pri sorti Raurica. Pri vseh sortah smo zabeležili zelo malo plodov slabše kakovosti.
Ključne besede: jagoda, sorte, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 30.11.2009; Ogledov: 3437; Prenosov: 251
Celotno besedilo (436,84 KB) |
