1. |
2. |
3. |
4. |
5. Možnosti uporabe vodikovega peroksida za zatiranje škodljivih organizmov v nasadu jablan in trte : magistrsko deloFilip Žerak, 2022, magistrsko delo Opis: V vseh državah Evropske unije imamo veliko željo po zmanjšanju rabe klasičnih kemičnih fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Zmanjšanje je med drugim možno doseči tudi s povečano rabo alternativnih pripravkov, kamor uvrščamo tudi pripravke na podlagi vodikovega peroksida (H2O2 VP). V rastni sezoni 2020 in 2021 smo na poskusnem posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo izvedli poljske poskuse v nasadu jablan in trte, da bi ovrednotili potencial nekaterih pripravkov na podlagi VP za zatiranje nekaterih škodljivih organizmov v drugem delu rastne sezone pred obiranjem. Dodatno smo želeli oceniti možnost uporabe VP na pojav skladiščnih bolezni. Rezultati poskusov kažejo, da ponavljajoče uporabe VP v odmerku 500 litrov škropilne brozge na ha pri koncentraciji vsaj 500 ppm v zaključnem obdobju rastne sezone omogočajo zvišanje učinkovitosti zatiranja nekaterih patogenih organizmov. Na testiranih sortah koncentracija škropilne brozge z VP do 500 ppm ni povzročila pojavov fitotoksičnosti, ki bi bili gospodarsko pomembni. Uporaba VP je pokazala zmeren učinek pri poskusu zmanjšanja skladiščnih bolezni na jabolkih. Uporaba VP na vinski trti ni imela vpliva na količino skupnih titracijskih kislin ter topne suhe snovi v grozdju ob obiranju. Rezultati kažejo velik potencial pri uporabi pripravkov na podlagi VP na področju varstva rastlin.
Ključne besede: vodikov peroksid, škodljivi organizmi, jabolka, fitotoksičnost, vinska trta
Objavljeno v DKUM: 17.08.2022; Ogledov: 805; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (2,95 MB) |
6. Testiranje 0.0-residue pridelave jabolk za zmanjšanje vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev v plodovih : magistrsko deloMihaela Roškarič, 2021, magistrsko delo Opis: Jabolka spadajo s stališča obremenjenosti z ostanki fitofarmacevtskih sredstev (FFS) med najbolj obremenjene kmetijske pridelke. Zato smo v letu 2020 na različnih lokacijah v Sloveniji in na različnih sortah izvedli poskus z vpeljavo 0.0-residue sistema varstva jablan (v nadaljevanju 0.0R). 0.0R lahko ob pravilnem izvajanju občutno zmanjša tako število kot tudi količino ostankov aktivnih snovi FFS v pridelkih. V poskusu smo primerjali rezultate integrirane pridelave (IP) in 0.0R glede pojava škodljivih organizmov (ŠO), višine pridelka, ostankov aktivnih snovi in izgub pridelka zaradi glivičnih okužb v času skladiščenja. Glede pojava ŠO in višine pridelka med testiranima škropilnima programoma v večini ni bilo statistično značilnih razlik, kar pomeni, da je tudi 0.0R lahko zelo uspešen pri varstvu pred ŠO. Glede na ostanke aktivnih snovi so bile razlike med škropilnima programoma večje. Pri sorti 'Jonagold' je bila opazna redukcija ostankov aktivnih snovi pri 0.0R, prav tako pa je le-ta zmanjšal kumulativne vrednosti parametrov MRL (največja dovoljena količina ostankov) in ARfD (akutni referenčni odmerek). Pri sorti 'Zlati delišes' smo kumulativne vrednosti MRL in ARfD zmanjšali za približno 50 % (0.0R), pri sorti 'Fuji' pa je bilo opazno 50 % znižanje števila najdenih aktivnih snovi. Kumulativni MRL in ARfD sta se pri sorti 'Fuji' zmanjšala za približno 30 % (0.0R). Pri sorti 'Evelina' je bila vidna največja razlika glede kumulativnih vrednosti MRL in ARfD, v številu najdenih aktivnih snovi pa ni bilo razlik. Tudi s stališča izgub v skladišču med škropilnima programoma v večini primerov ni bilo statističnih razlik. Glede na rezultate poskusa smo ugotovili, da je 0.0R lahko konkurenčen IP programu varstva jablan.
Ključne besede: 0.0-residue pridelava, jabolka, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 1118; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,96 MB) |
7. Priporočila za zelene prireditve : primer prireditve Praznik kozjanskega jabolka2021 Opis: Prireditve oziroma dogodki so eden ključnih privlačnih elementov turistične ponudbe. Poznamo več vrst dogodkov, kot so kulturni, športni in izobraževalni. Pomembni elementi prireditev so zagotovo njihova vsebina, prav tako pa tudi gastronomska ponudba. Kolektivne blagovne znamke so pomembno orodje razvoja podeželja in v verige povezanih ponudnikov, ki zagotavljajo celovito visokokakovostno gastronomsko in z njo povezano ponudbo strategije »od vil do vilic« ter vodenih doživetij in zelenih prireditev z lokalno dodano vrednostjo. Pri organizaciji je treba zagotoviti kar najboljšo kakovost izvedbe ter poskrbeti za varnost in trajnostno naravnanost prireditve, o čemer govori ta monografija. Prav smernice za trajnostne zelene prireditve so vodilo prihodnjega razvoja dogodkov na destinaciji Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, kjer so v sodelovanju s Fakulteto za turizem Univerze v Mariboru pristopili k skupnemu projektu trajnostnih turističnih rešitev za prihodnost. Zelene prireditve smo preučevali na primeru Praznika kozjanskega jabolka.
Ključne besede: turizem, podeželski turizem, trajnostni razvoj, zelene prireditve, dogodki, Praznik kozjanskega jabolka
Objavljeno v DKUM: 29.10.2021; Ogledov: 1336; Prenosov: 196
Celotno besedilo (12,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 4 gradiva! |
8. Možnost uporabe taninov za zatiranje skladiščnih bolezni jablaneGregor Kmetec, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preizkušali možnost zatiranja gliv povzročiteljic skladiščnih bolezni jabolk (Neofabrea, Botrytis, Penicillium in druge) s potapljanjem jabolk pred skladiščenjem v raztopino taninov pri temperaturi vodne raztopine 20 ℃ in 52 ℃. Za poskus smo uporabili dva pripravka, in sicer Farmatan ter Tanimil SCC (oba proizvaja Tanin d.d. Sevnica). Farmatan prašek je suhi taninski ekstrakt kostanja, ki deluje adstingentno, blago antiseptično, obarja beljakovine in zavira rast nekaterih gliv. Farmatan liqid je tekoči preparat, ki poleg taninov vsebuje še mono-, di- in trigliceride maslene kisline. Tanimil SCC je mešanica tanina, natrijevega acetata, esencialnih olj ter v organske komplekse vezanega cinka. Jabolka so bila po potapljanju in odcejanju skladiščena v komori s kontrolirano atmosfero od 17. 11. 2016 do 15. 02. 2017. Po zaključenem skladiščenju je ocenjevanje plodov izvedlo večje število strokovnjakov s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in podjetja EVROSAD d. o. o. Krško. Ugotovili smo, da je delež plodov, napadenih od gliv, značilno upadel zaradi tretiranja s toplo vodo in da je bil učinek taninov manj pomemben od učinka tople vode. Učinkovitost pripravkov (% Abbot) je bila pri različnih glivah različna in je znašala od 5 % do 70 %. Preprost preizkus glede morebitnega priokusa, ki bi ga lahko pridobila jabolka tekom tretiranja je pokazal, da uporaba taninov nesporno vpliva na manjšo všečnost okusa plodov.
Ključne besede: tanini, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Objavljeno v DKUM: 03.06.2020; Ogledov: 1288; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,84 MB) |
9. Vpliv aplikacije taninov na pojav skladiščnih bolezni jabolk sort 'Fuji' in 'Pinova'Nasja Gričnik, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Izvedel se je poljski poskus v nasadih jablan sort 'Pinova' in 'Fuji'. Preučevali smo dva tanin vsebujoča pripravka, katera smo večkrat zaporedoma, v različnih odmerkih nanesli na jablane v obdobju mesec dni pred obiranjem. Uporabili smo odmerke 8 g/drevo, 16 g/drevo ter 32 g/drevo. Pripravka smo nanašali v dvakratnem, trikratnem in petkratnem zaporedju. Največji odmerek tanina je bil 5 × 32 g/drevo, kateri je bil edini apliciran v petkratnem zaporedju. Pripravek Castan® je ekstrakt iz lesa kostanja, pripravek Quertan® je pridobljen iz lesa hrasta. Tretirana jabolka so bila štiri mesece shranjena v hladilnici Evrosad, s kontrolirano atmosfero. Nato smo ugotavljali delež plodov, napadenih z različnimi povzročitelji glivičnih bolezni. Ugotovili smo, da je aplikacija taninov, neodvisno od pripravka, za 10 do 35 % znižala delež plodov, ki so bili v času skladiščenja okuženi z glivami iz rodov Gloeosporium, Penicillium, Botrytis in Monilia.
Ključne besede: tanini, hrast, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Objavljeno v DKUM: 10.09.2018; Ogledov: 1309; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,06 MB) |
10. Kemijska in senzorična primerjava jabolčnega soka z dodatkom aronijeKlemen Grilc, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: V tej raziskavi smo ugotavljali, kako različne koncentracije ekološkega soka iz aronije, dodanega ekološkemu jabolčnem soku, vplivajo na senzorično oceno in njihovo sprejetost pri potencialnih potrošnikih. V okviru poskusa smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru pripravili štiri vzorce soka, kjer je bil delež soka aronije 5, 10, 15 oz. 20 %. Sokovom smo v laboratoriju opravili kemijsko analizo pri kateri smo izmerili vsebnost suhih snovi in skupnih titracijskih kislin. V januarju 2016 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so ocenjevalci ocenjevali barvo, vonj in okus, ter podali skupno oceno všečnosti vzorcev. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da je različen delež soka aronije v jabolčnem soku pomembno vplival na ocenjevane parametre. Najbolje je bila ocenjena barva pri soku z 20 % deležem aronijinega soka, najslabše pa sok z 5 % deležem aronijinega soka. Okus jabolčnega soka z dodatkom 15 % soka aronije je bil všeč največ ocenjevalcem, okus jabolčnega soka z dodatkom 20 % soka aronije je dobil najslabše ocene. Tudi pri vonju je najvišjo oceno dobil jabolčni sok z dodatkom 15 % soka aronije, najnižjo pa sok z dodatkom 5 % soka aronije. Skupno je bil najbolje ocenjen jabolčni sok s 15 % deležem soka aronije, najslabše pa sok z najnižjim, 5 % deležem soka aronije.
Ključne besede: sok, aronija, jabolka, okus, vonj, barva, senzorična ocena
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2243; Prenosov: 180
Celotno besedilo (966,36 KB) |
