| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza tržnih poti živilskih izdelkov Kmetijske zadruge Šaleška dolina
Saša Pečovnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Eden od glavnih ciljev vsakega proizvajalca je, da svoj izdelek oz. storitev pripelje do končnega porabnika. Pot, po kateri se izdelek premika od proizvajalca do končnega porabnika, pa imenujemo tržna ali prodajna pot. Le-ta je lahko neposredna, lahko pa vključuje enega ali več posrednikov, katerih cilj se mora ujemati s ciljem proizvajalca. Seveda imajo tako posredne in neposredne tržne poti svoje prednosti kot tudi slabosti. Večina podjetij v Sloveniji svoje izdelke ali storitve še vedno prodaja preko tradicionalnih tržnih poti, z lastno prodajo in vključevanjem posrednikov, ker pa je tehnološki napredek vedno bolj v razvoju, pa morajo podjetja, če želijo ostati konkurenčna, vedno bolj razmišljati o vpeljavi sodobnih tržnih poti, kot je npr. spletna prodaja. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega, ter empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo tržnih poti, njihovo funkcijo, strukturo, dinamiko, posrednike na tržni poti, kot tudi na faze, ki si sledijo pri oblikovanju tržnih poti. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ter njeni blagovni znamki Slodar in Ekodar. Osredotočili in opisali smo tudi obstoječe prodajne poti Kmetijske zadruge Šaleška dolina ter na njihov nov izdelek, peneče jabolčno vino Eros. V empiričnem delu smo na osnovi strukturiranega anketnega vprašalnika raziskovali izkušnje porabnikov z nakupovanjem živilskih izdelkov preko spleta ter odkrivali dejavnike, ki porabnike najbolj odvračajo od spletnega nakupovanja živilskih izdelkov. Raziskovali smo tudi, kakšna je prepoznavnost Kmetijske zadruge Šaleška dolina in prepoznavnost blagovnih znamk Slodar in Ekodar med odjemalci, v nadaljevanju pa ugotavljal, v kolikšni meri so odjemalci zadovoljni s prodajnimi potmi omenjenih blagovnih znamk. Na koncu smo podali še sklepne ugotovitve.
Ključne besede: tržne poti, posredniki, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Slodar, Ekodar, peneče jabolčno vino Eros.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

2.
Različni pristopi pri pridelavi jabolčnega vina
Peter Vogrin, 2021, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je bil v sodelovanju s KGZ Maribor in Biotehniško šolo Maribor izveden poskus, v katerem smo pri potencialnih potrošnikih različnega spola in starosti ugotavljali všečnost različno pripravljenih jabolčnih vin. Surovina za izdelavo bistrega jabolčnega soka in jabolčnega vina so bila jabolka sorte 'Idared'. Uporabljena dodatka jabolčnemu vinu sta bila rektificiran sladkor (v 1 % in 2 % koncentraciji) in jabolčni sok (v 15 % in 30 % koncentraciji), kontrolo je predstavljalo jabolčno vin brez dodatkov. Dodatno je bil vsem navedenim obravnavanjem dodan ogljikov dioksid. Izvedena je bila hedonska senzorična analiza, kjer so pokuševalci ocenjevali bistrost, barvo, čistost vonja, intenzivnost vonja, čistost okusa, intenzivnost okusa, svežino in pookus ter podali skupno oceno. Rezultati so pokazali, da je vpliv spola pokuševalca na spremljane parametre minimalen (potrjen le pri oceni intenzivnosti vonja), vpliv starosti pokuševalca pa se je odrazil pri oceni parametrov barva, čistost vonja in intenzivnost vonja. Izmed vseh pokuševalca vzorcev sta najvišjo oceno dobila vzorca, kjer je bil jabolčnemu vinu dodan jabolčni sok (neodvisno od koncentracije), ob tem pa je dodatek CO2 pri vseh obravnavanjih povišal skupno oceno vzorca, predvsem na račun svežine in polnosti okusa.
Ključne besede: senzorična analiza, jabolčno vino, jabolčni sok, aromatiziranje
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 1504; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (881,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.55 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici