| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 81
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
21.
Vpliv položaja plodov na rodnem lesu in oveska na širino obiralnega okna pri sortah `Cameo´in `Kanzi´ (malus domestica borkh.)
Matjaž Beber, 2011, magistrsko delo

Opis: V dveh klimatsko različnih letih (200 in 2009) smo v sadjarskem centru Maribor testirali vpliv različnega oveska(100%, 70% in 40%) in tipa rodenega lesa (stari les, enoletni les lateralno in enoletni les terminalno), na širino obiralnega okna pri sortah `Cameo´in `Kanzi´. Rezultati dokazujejo da je vpliv na kakovost in zorenje plodov različen in odvisen od sorte, oveska, leta in starosti lesa iz katerega rastejo plodovi. Obiralno okno je pri sorti `Cameo´ dolgo 14 do 18 dni pri sorti `Kanzi´pa 8 do 12 dni.
Ključne besede: Jablana, ovesek, tip rodnega lesa, zorenje, obiralno okno, sorta
Objavljeno: 04.01.2012; Ogledov: 1911; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

22.
Uporaba organskih gnojil v integrirani pridelavi jabolk
Boris Ferk, 2012, diplomsko delo

Opis: V Sadjarskem centru Maribor in Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor smo v letu 2007 izvedli poskus gnojenja z gnojili Biosol in KAN pri sorti 'Gala'. Uporabljali smo različne količine gnojil, ki smo jih odmerjali v dveh obrokih: 1. obravnavanje: standardno gnojenje po IP 335 kg KAN/ha, 2. obravnavanje: jesensko gnojenje z ekološkim gnojilom 1.125 kg Biosola/ha, 3. obravnavanje: jesensko gnojenje s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha, 4. obravnavanje: spomladansko gnojenje z ekološkim gnojilom 1.125 kg Biosola/ha, 5. obravnavanje: spomladansko gnojenje s 167 kg KAN/ha in 625 kg Biosola/ha. V Univerzitetnem kmetijskem centru v Pohorski dvor pri Mariboru, kjer so tla bogato založena z organsko snovjo (5,1 %), je bil statistično dokazljivo najboljši rezultat tako glede količine kot kakovosti pridelka pri spomladanskem gnojenju, 4. obravnavanje. Sklepamo lahko, da je na tleh, ki so bogato založene z organsko snovjo, najboljše gnojiti spomladi s 1.125 kg Biosola/ha. V Sadjarskem centru Maribor, kjer so tla srednje založena z organsko snovjo (2,6 %), so bili statistično dokazljivo najboljši rezultati tako glede količine kot kakovosti pridelka jabolk v obravnavanju 2. Sklepamo lahko, da je pri tem tipu tal in pri tej sorti najboljše jesensko gnojenje z ekološkim gnojilom 1.125 kg Biosola/ha.
Ključne besede: sadjarstvo / jablana / Gala / organska gnojila / mineralna gnojila
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 2212; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (557,82 KB)

23.
Optimalna starostna struktura intenzivnega nasada jablan
Lidija Šipek, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je finančna ocena investicij obnove intenzivnega nasada jablan po 15-tih letih polne rodnosti, po 20-tih letih polne rodnosti (v starosti 25 let) in obnova šele v 30. letu starosti nasada. Osnovni cilj je celovita finančna analiza investicij sadjarske kmetije s statično in dinamično metodo ocene investicijskih projektov. Parametri ocenjevanja investicij so bili ocenjeni s pomočjo izračunov v računalniškem programu Microsft Office Excel. Po finančni oceni je najboljša dinamika obnove, investicija po 20-tih letih polne rodnosti (v starosti 25 let), ki kaže, da bi se obnova intenzivnega nasada jabolk povrnila po štirih letih in ob 5,00 % obrestni meri (NSV = 21.300 €).
Ključne besede: finančna analiza, NSV, ISD, starostna struktura, intenzivni nasad, jablana
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 587; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

24.
VPLIV DUŠIKA NA VEGETATIVNE IN GENERATIVNE PARAMETRE PRI SORTI 'GALA'
Klavdija Podgorelec, 2012, diplomsko delo

Opis: Poskus ugotavljanja vpliva dušika na vegetativne in generativne parametre pri sorti 'Gala' smo zastavili na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v letu 2010, v rodnem nasadu jablan sorte 'Gala' s 4.100 drevesi na hektar. V poskus smo vključili 4 dušikova gnojila (Apneni dušik, Kan, Urea in Biosol), ki smo jih aplicirali v dveh odmerkih glede na skupno količino dušika na hektar (120kgN/ha in 60kgN/ha) ter kontrolo, kjer pa gnojenja nismo uporabljali. Iz dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da gnojenje z Biosolom poveča število plodov, vsebnost skupnih titracijskih kislin in delež plodov, obarvanih nad 50 %. Največ topne suhe snovi in najnižji škrobni indeks smo zabeležili v plodovih iz obravnavanj, kjer smo uporabili Apneni dušik. Uporaba Uree pa je rezultirala z najvišji trdoto mesa plodov in največjo povprečno maso plodov. Pri kapljičnem namakanju imamo boljšo zunanjo in notranjo kakovost plodov. Večji odmerek dušika je statistično značilno povečal kumulativni pridelek.
Ključne besede: jablana, 'Gala', kapljično namakanje, dušik, integrirana pridelava
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 2118; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (751,71 KB)

25.
Vpliv obremenitve s pridelkom na parametre zrelosti in kakovosti pridelka pri sorti 'Mairac' (Malus domestica Borkh.)
Gorazd Potočnik, 2012, magistrsko delo

Opis: V poskusu obremenitve je bila sorta 'Mairac'regulirana na tri(100 %, 70 % in 40 %)ciljne oveske rodnega potenciala.Sorta 'Mairac' zori med 12 in 25 sep. je zelo primerna za našo pridelovalno obmoćje.toleranca na obremenitev s pridelkom je z vidika kakovosti velika, saj se prve razlike v kakovosti pokažejo šele pri razbremenitvi dreves več kot 60 % oveska. Primerna višina obremenitve, ki omogoča kakovost plodov, katera zadošča kritetijem blagovne znamke Mairac in ohranja stabilno rodnost je 8 - 9 plodov/cm2
Ključne besede: jablana, Mairac, pridelek, kakovost
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 1640; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

26.
Tehnološki ukrepi za vzpodbujanje rasti predčasnih poganjkov pri sadikah jablane v drevesnici
David Žižek, 2012, diplomsko delo

Opis: V drevesnici Žižek smo v letu 2011 izvedli enoletni poskus pri okulat in »knip« sadikah z ukrepi za izboljšanje obraščanja jablanovih sadik (Malus domestica Borkh) pri sorti 'Zlati delišes'. Poskus je vseboval 5 obravnavanj: 1. obravnavanje: kontrola (netretirano), 2. obravnavanje: odstranjevanje lističev, 3. obravnavanje: Paturyl (1,5 % koncentracija) 4. obravnavanje: Paturyl (1,5 % koncentracija + odstr. lističev in 5. obravnavanje: Promalin (20 % koncentracija). Pri obravnavanjih 3, 4, 5 smo zabeležili statistično značilno povečanje števila predčasnih poganjkov tako pri »knip« kot tudi pri okulat sadikah. Najboljše rezultate glede obraščanja sadik s predčasnimi poganjki je dalo obravnavanje, kjer smo kombinirali tretiranje sadik s Paturylom v kombinaciji z odstranjevanjem lističev.
Ključne besede: jablana, drevesnica, sadike, rastni regulatorji, paturyl, promalin, odstranjevanje lističev
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1325; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1010,19 KB)

27.
MEHANSKO IN KEMIČNO REDČENJE JABLANE (Malus domestica Borkh.) PRI SORTI 'PINOVA'
Tamara Kadivnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Leta 2011 smo v Sadjarskem centru Maribor izvedli poskus redčenja cvetov in plodičev jablane. Za primerjavo smo vzeli standardno kemično redčenje in različne kombinacije mehanskega in kemičnega redčenja. Poskus je bil izveden na sorti 'Pinova', cepljeni na podlago M9. Nasad, v katerem smo opravili poskus, ima namakalni in oroševalni sistem ter protitočno mrežo. Namen poskusa je bil primerjati učinkovitost mehanskega redčenja s strojem Tree Darwin in standardnega kemičnega redčenja ter uspešnost njune kombinacije v praksi. Zaradi zmanjšanja vpliva okolja in naklona terena so bila poskusna drevesa izbrana v šestih ponovitvah in v osmih obravnavanjih: 1. kontrola – neredčena drevesa, 2. ročno redčenje, 3. mehansko redčenje - Tree Darwin s 6 km/h in 250 obrati/min, 4. mehansko redčenje - Tree Darwin s 8 km/h in 350 obrati/min, 5. standardno kemično redčenje – Amid Thin v koncentraciji 1,2 kg/ha pri debelini plodičev 5 mm in nato še MaxCel v koncentraciji 4 l/ha pri debelini plodičev 14-16 mm, 6. BA (MaxCel) 4 l/ha, v 7. obravnavanje je bilo združeno tretje in šesto obravnavanje, v 8. obravnavanje je bilo združeno četrto in šesto obravnavanje. Glede na število plodov, maso in kakovost pridelka smo želene rezultate dosegli pri kombinaciji uporabe stroja Tree Darwin s 350 obrati/min pri 8 km/h in dodatku sredstva za redčenje MaxCel (11 kg/drevo, 180 g, 84 % plodov 1. kak. razreda). Izključno mehansko redčenje je zmanjšalo število plodov pri kontroli za 61% (obr. 3) oz. 35 % (obr. 4), vendar je delež plodov prvega kakovostnega razreda v teh primerih dosegel le 35 % oz. 69 %.
Ključne besede: jablana, 'Pinova', mehansko redčenje, kemično redčenje, Tree Darwin
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 1488; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (372,23 KB)

28.
Vpliv gnojenja z različnimi dušikovimi gnojili na rast in rodnost jablane sorte ´Gala´
Barbara Tomše, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM ugotavljali vpliv gnojenja z različnimi dušikovimi gnojili na rodnost ter kakovost pridelka jablan sorte 'Gala' Schniga. V poskus smo vključili 4 dušikova gnojila, dve mineralnega (Kan, Urea) in dve organskega izvora (Biosol, Plantella Organik). Gnojila smo aplicirali v odmerku 60 kg N/ha in 120 kg N/ha. Drevesa v obravnavanju Kontrola niso bila pognojena. Ugotovili smo, da v danih rastnih pogojih vir (organski ali mineralni) in odmerek dušika nista statistično značilno vplivala na količino pridelka, medtem ko je uporaba gnojil Urea, Biosol in Plantella Organik povečala vsebnost suhe snovi v plodovih, večji odmerek dušika pri gnojilih Kan in Biosol pa je signifikantno odložil zorenje plodov in v času obiranja rezultiral z višjim Streifovim indeksom zrelosti.
Ključne besede: jablana, ´Gala´, dušik, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 1468; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (179,84 KB)

29.
Uporabnost aktivatorja tal v pridelavi jabolk sorte 'Gala'
Ervin Mauc, 2014, diplomsko delo

Opis: V letih od 2004 do 2006 smo na posestvu UKC Pohorski dvor v Pivoli ugotavljali vpliv aktivatorja tal (Agrovit) na vegetativno rast, generativni razvoj in kakovost jabolk sorte 'Gala' v primerjavi s standardnim mineralnim gnojilom KAN ter z organskim gnojilom Biosol. Poskus v letu 2004 je bil postavljen po metodi naključnih blokov v 4 ponovitvah (blokih), s 3 obravnavanji (a) 150 kg KAN/ha, (b) kombinacija gnojil (330 kg Agrovit/ha, 40 kg amonijev sulfat/ha, 6 ton hlevski gnoj/ha, (c) 1000 kg Biosol/ha. V letu 2005 in 2006 je gnojenje z gnojiloma KAN in Biosol potekalo na enak način kakor v letu 2004, pri obravnavanju (b) pa smo gnojili le z 80 kg amonijev sulfat/ha. V letu 2006 je bil največji prirast obsega debla in enoletnih poganjkov pri uporabi kombinacije gnojil Agrovit + amonijev sulfat, medtem ko je bil najboljši rezultat glede generativnih parametrov in kakovosti plodov dosežen z uporabo gnojila KAN. Na osnovi rezultatov sklepamo, da v danih pridelovalnih razmerah uporaba aktivatorja tal Agrovit in organskega gnojila Biosol ne more v celoti nadomestiti uporabe mineralnih gnojil.
Ključne besede: jablana, 'Gala' gnojenje, pridelek
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1066; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

30.
Vpliv gnojila PRP na razprostranjenost korenin v tleh pri jablani na šibki podlagi M9
Iztok Uršič, 2014, diplomsko delo

Opis: V letih 2010, 2011 in 2012 smo izvedli poskus gnojenja s kalcijevim gnojilom PRP, ki se prišteva med aktivatorje tal. V poskus je bilo vključenih 40 dreves jablan sort 'Zlati delišes', 'Pinova', 'Breaburn', 'Gala', 'Gala' Schniga in 'Jonagold'. Prvo obravnavanje je predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja s kalcijem), drugo obravnavanje pa gnojenje z aktivatorjem tal PRP v odmerku 400kg/ha zgodaj spomladi, vsa tri leta poskusa. Pri vsaki sorti jablan sta bili izkopani po dve pedološki jami; ena pri kontrolnih drevesih in ena pri drevesih, pognojenih s PRP. V pedološke jame je bila postavljena pedološka mreža, sestavljena iz kvadratnega okvirja z merami 100 cm x 100 cm, v katerem je bila razpeta mreža z merami kvadratkov 10 cm x 10 cm. S pomočjo pedološke mreže smo prešteli korenine različnih debelin (od 0 do 6 mm in večje) ter ugotovili njihovo razporejenost v različnih globinah tal (od 0 do 100 cm). Rezultati so pokazali, da je gnojenje s kalcijevim gnojilom PRP, statistično značilno povečalo skupno število korenin pri sortah 'Pinova', 'Jonagold' in 'Gala', medtem ko pri ostalih sortah ta vpliv ni bil izrazit. Pri sortah 'Braeburn', 'Pinova' in ' Jonagold' je uporaba gnojila PRP povečala število debelejših korenin, glede razraščanja korenin v globino pa vpliva PRP nismo potrdili.
Ključne besede: jablana, razprostranjenost korenin, aktivator tal, kalcijevo gnojilo
Objavljeno: 30.05.2014; Ogledov: 1528; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (980,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici