| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 81
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
VPLIV OVESKA IN GNOJENJA NA VSEBNOST POLIFENOLOV V PLODOVIH JABLANE (MALUS DOMESTICA B.) SORT ZLATI DELIŠES, GALA IN FUJI
Milena Horvat, 2009, magistrsko delo

Opis: Poskusi so bili izvedeni v letih 2002 in 2003 na posestvu univerze-UKC Pohorski dvor. V poskusih (metoda naključnih blokov) smo ugotavljali vpliv sort (Zlati delišes, Gala, Fuji), oveska (nizki, visok) in gnojenja (60 kg N/ha, 90 kg N/ha, 120 kg N/ha) na maso plodov in vsebnost polifenolov. Vpliv sorte na maso plodov je bil statistično značilen. Največja masa plodov je bila pri sort Fuji (190,83 g/plod), najmanjša pri sorti Gala (120,17 g/plod). Ovesek in gnojenje v izvedenih poskusih pri 0,05% tveganju nista značilno vplivala na maso plodov. Sorta, ovesek in količina dodanega dušika niso statistično značilno vplivali na vsebnost polifenolov v plodovih jabolk, kar kaže na to, da je vsebnost polifenolov v plodovih jabolk kompleksen problem in je v nadalnje meritve potrebno vključiti še druge vplive.
Ključne besede: Ključne besede: jablana/gnojenje/dušik/naravne snovi/pridelek
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 3723; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (450,13 KB)

4.
VPLIV UPORABE RASTNEGA REGULATORJA PROHEKSADION-Ca NA OBLIKOVANJE PRIDELKA JABLAN (Malus domestica Borkh.) OKUŽENIH S FITOPLAZMO CANDIDATUS PHYTOPLASMA MALI
Zvezdana Žafran, 2009, magistrsko delo

Opis: V nasadih jablan sort Idared in Elstar smo tri leta preučevali vpliv aplikacije rastnega regulatorja proheksadion-Ca na količino in kakovost pridelka jabolk. Proheksadion-Ca smo nanesli dvakrat v rastni dobi v odmerku 75 g/ha pri sorti Idared in 150 g/ha pri sorti Elstar. Prvi nanos je bil izvršen, ko so poganjki dosegli dolžino 5–8 cm, in drugi tri tedne pozneje. Izvedli smo primerjave med učinki uporabe regulatorja proheksadion pri različnih sortah in zdravimi jablanovimi drevesi in drevesi, ki so bila okužena s fitoplazmo, povzročiteljico bolezni metličavost jablan (AP – Apple proliferation – Candidatus phytoplasma mali). Delo je bilo usmerjeno predvsem v preučevanje učinka rastnega regulatorja na potek patogeneze in jakost izražanja bolezenskih znakov pri drevesih okuženih z AP-fitoplazmo. Uporaba proheksadion-Ca je značilno povečala kakovost in količino pridelka jabolk tako pri zdravih kot pri okuženih drevesih. Pridelek jabolk okuženih dreves se je pri sorti Idared povečal za 18 % in pri sorti Elstar za 15 %. Na podlagi primerjave med okuženimi drevesi, ki niso bila ali pa so bila tretirana z regulatorjem proheksadion-Ca, smo prišli glede učinkov uporabe proheksadion-Ca do naslednjih ugotovitev: delež plodov prvega razreda se je pri sorti Idared povečal iz 17 % na 36 % in pri sorti Elstar iz 18 % na 30 %, povprečna vsebnost sladkorja se je pri plodovih sorte Idared povečala iz 9.8 °Brix na 10.9 °Brix in iz 11.6 °Brix na 12.5 °Brix pri sorti Elstar, trdota plodov in vsebnost skupnih kislin se je nekoliko zmanjšala pri plodovih obeh sort. Uporaba proheksadion-Ca je značilno zmanjšala izražanje bolezenskih znamenj, to je pojavljanje izrazitih metlastih poganjkov. Predstavljeni so tudi nekateri vidiki ekonomike uporabe rastnega regulatorja. Nanos regulatorja proheksadion-Ca pri jablanah, okuženih z AP-fitoplazmo, značilno omili posledice bolezni in izboljša kakovost pridelka.
Ključne besede: jablana, Canidatus phytoplasma mali, pridelek, proheksadion-Ca
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 3472; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (834,48 KB)

5.
NEDESTRUKTIVNO DOLOČANJE DOZOREVANJA PLODOV JABLANE Malus domestica Borkh. PRI SORTAH PINOVA IN ZLATI DELIŠES
Andrej Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spremljali dinamiko dozorevanja plodov na različnih položajih v nasadu pri sortah Pinova ter Zlati delišes z nedestruktivno metodo merjenja pigmenta kožice plodu. Meritve smo opravili leta 2007, v nasadu Univerzitetnega kmetijskega centra (UKC) Pohorski dvor in sicer mesec dni pred predvidenim obiranjem. V nasadu smo vzorčili zgornji, srednji in spodnji del nasada, ki se razlikuje po nagibu in višini. V razmaku enega tedna smo analizirali plodove s prenosnim spektrometrom ter primerjali rezultate. Med lokacijami so bile statistično značilne razlike, kar pove, da je lega oziroma položaj v nasadu vplival vsebnost pigmentov. Prav tako smo naredili primerjavo med sortama in primerjavo med nedestruktivno izmerjenimi indeksi pigmentov s standardnimi parametri zrelosti plodov.
Ključne besede: Jablana, barva plodov, dozorevanje, lega
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2567; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
VPLIV PROTITOČNE MREŽE NA RAZVOJ ŠKODLJIVCEV IN BOLEZNI JABLANE (Malus domestica B.)
Bernarda Ferjanc, 2009, diplomsko delo

Opis: V poskusu, izvedenem v letih 2007, 2008 in 2009 v Sadjarskem centru Gačnik smo preučevali vpliv mreže proti toči na razvoj škodljivcev in bolezni jablane (Malus domestica B.). Poskus je potekal na jablanah sort 'Braburn', 'Fuji' in 'Gala', ki smo jih gojili pod protitočno mrežo in izven nje. Opazovali smo velikost populacije zelene jablanove uši, rdeče sadne pršice, jabolčnega zavijača in obseg napada poganjkov ter plodov od pepelaste plesni in jablanovega škrlupa. Protitočna mreža ni imela vpliva na razvoj populacij zelene jablanove uši. Populacije rdeče sadne pršice v letu 2008 so bile večje izven mreže pri sorti Gala. V preostalih letih, pri vseh preučevanih sortah mreža ni imela značilnega vpliva na pršico. Mreža tudi ni imela značilnega vpliva na velikost populacij jajčec uši, pršice ter na obseg črvivosti plodov od jabolčnega zavijača. Mreža je povzročila značilno manjši ulov metuljev zavijača na feromonske vabe znotraj nasada pod mrežo, v primerjavi z ulovom zunaj mreže. Stopnja napada poganjkov in plodov od jabolčnega škrlupa in pepelaste plesni na drevesih, gojenih pod mrežo, ni bila večja, kot pri drevju, gojenem izven mreže. Glede na rezultate naše raziskave lahko trdimo, da uporaba protitočnih mrež nima značilnega vpliva na razvoj preučevanih bolezni in škodljivcev jablane.
Ključne besede: jablana, protitočna mreža, škodljivci, bolezni
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 2899; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (263,29 KB)

7.
Učinek NAD, BA CaSx, ogrščičnega olja in kombinacij na redčenje plodičev pri jablani sorte Pinova v letu 2007
Stanislava Pažek, 2009, diplomsko delo

Opis: V nasadu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor smo v letu 2007 izvajali poskus kemičnega redčenja plodičev jablane sorte Pinova, na podlagi M9. Namen poskusa je bil proučiti učinek uporabljenih fitoregulatorjev na redčenje plodičev pri jablani sorte Pinova. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov s 7 obravnavanji: 1. kontrola - neredčena, 2. ročno redčena drevesa v juniju, 3. NAD - tretirano konec cvetenja, 4. BA - centralni plodič velikosti 10 mm, 5. kombinacija NAD + BA stopenjsko tretiranje 3. in 4., 6. CaSx - 2 % tretiranje v času vrha cvetenja, 7. Ogriol - 2 % tretiranje v času vrha cvetenja. Vsi postopki kemičnega redčenja so statistično značilno zmanjšali obloženost dreves, še najmočneje je delovala aplikacija BA, ki je končno število plodov/drevo skoraj prepolovila. Tudi samostojni nanos NAD je statistično značilno zmanjšal ovesek (št. plodov/drevo, št. plodov/100 socvetij). Pri vseh aplikacijah kemičnih sredstev se je zmanjšal tudi pridelek plodov > 70 mm (kg > 70 mm, št. plodov > 70 mm), vendar statistično značilno le pri nanosu BA, kar pomeni izgubo pridelka za 35 %. Zaporedni, stopenjski nanos sredstev, najprej NAD in kasneje BA, je zmanjšal število plodov enako kot samostojni nanos BA. Aplikacija sredstev dovoljenih v ekološki pridelavi jabolk, CaSx 2 % in Ogriol 3 %, sta redčila učinkovito, do podobnih stopenj kot NAD.
Ključne besede: jablana / Pinova / kemično redčenje / NAD / BA / CaSx / Ogriol
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 2350; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

8.
VPLIV GNOJENJA Z ORGANSKIMI GNOJILI IN OBDELAVE TAL NA VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABLAN SORTE TOPAZ
Martina Robačer, 2009, magistrsko delo

Opis: V letu 2002 in 2003 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (UKC Pohorski dvor) v ekološko oskrbovanem nasadu jablan sorte Topaz z gostoto 4081 drevesi na hektar, v mladostnem obdobju, preiskušali vpliv gnojenja z organskimi gnojili (Compo guano, Maltaflor special, Agrovit in Biosol) na količino mineralnega dušika v različnih globinah tal. Hkrati smo preučili vpliv obdelave tal (obdelana tla in kombinirana obdelava) na mineralizacijo. Poskus je bil zasnovan v naključnih blokih, gnojenje je bil izvedeno v 1 m širokem pasu pod drevesi s 44 kg čistega dušika preračunano na hektar. V letu 2002 so bile pri zgodnji obdelavi tal (17. aprila) višje vrednosti mineralnega dušika v odvzetih vzorcih v maju 2002 kot pri kasnejši obdelavi, ki je bila opravljena 6. maja. V istem letu je bil močno izražen vpliv ekoloških faktorjev na nivo mineralnega dušika v tleh. Nadpovprečno visoke temperature in pomanjkanje padavin je povzročilo šibko mineralizacijo. Ob pojavu padavin, so se dvignile N-min vrednosti pri obeh načinih obdelave ter vseh uporabljenih gnojilih.
Ključne besede: N min, jablana, ekološka pridelava, organska gnojila
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 4146; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (806,42 KB)

9.
Vpliv fertirigacije na dinamiko spreminjanja obarvanosti in zrelosti jabolk sorte Gala
Nadja Sadar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na UKC Pohorski dvor na jablani sorte Gala s prenosnim spektrofotometrom PA1101 spremljali dinamiko spreminjanja pigmentov klorofilov in antocianov med zorenjem plodov kot posledica fertirigacije s Kristalonom, ureo in Polyfeedom. Meritve so bile opravljene v enotedenskih razmikih v času od 21. 7. do 31. 8. 2009. Narejena je bila primerjava spektralnih podatkov plodov z dreves, kjer se je od 21. 4. do 7. 7. 2009 izvajala fertirigacija s Kristalonom, ureo in Polyfeedom ter plodov dreves, pri katerih fertirigacija ni bila izvajana. Vsak teden je bilo po končanem merjenju plodov s PA1101 za namene destruktivnih analiz, s katerimi smo določali trdoto mesa plodov ter vsebnost topne suhe snovi in škroba, odvzetih 20 plodov vsakega obravnavanja. Rezultati so pokazali, da fertirigacija ni vplivala na vrednosti NDVI in NAI v optimalnem roku obiranja, vplivala pa je na večjo trdoto mesa plodov in večji delež škroba. Ugotovljena je bila statistično zelo značilna korelacija med omenjenimi spektralnimi in standardnimi parametri zrelosti.
Ključne besede: jablana / spektrofotometer / barva / zrelost
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2359; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
RAZVOJ PARAMETROV KAKOVOSTI JABOLK SORT GALA IN FUJI KOT POSLEDICA VPLIVA PROTITOČNE MREŽE IN POLOŽAJA PLODOV V KROŠNJI
Blaž Germšek, 2010, magistrsko delo

Opis: V Sadjarskem centru Maribor — Gačnik smo v letu 2007 in 2008 proučevali razvoj parametrov kakovosti in zrelosti jabolk sort Gala/M9 tipa Brookfield in Fuji/M9 tipa Kiku 8 kot posledice vpliva protitočne mreže in položaja plodov v krošnji. Rezultati so pokazali, da plodovi pod črno protitočno mrežo pri obeh sortah dosegajo večjo povprečno maso, manjšo vsebnost topne suhe snovi (0,6 do 1 °Brix), manjši škrobni indeks, medtem ko vpliv mreže na trdoto mesa plodov ni konsistenten (p < 0,05). Rezultati začetnih meritev barve povrhnjice kažejo, da protitočna mreža vpliva na počasnejši začetek razkroja klorofila in formiranja rdečih pigmentov v povrhnjici plodov, vendar se ta vpliv v času optimalne tehnološke zrelosti zmanjša oz. ga v klimatsko ugodnih pogojih v času zorenja pri sorti Gala več ne zaznamo. Potrdilo se je, da ima položaj ploda močnejši in dolgotrajnejši učinek na dinamiko razvoja barve plodov, kot protitočna mreža. Pri obeh sortah je razkroj klorofila v povrhnjici plodov v senčnem delu krošnje počasnejši in v optimalnem roku obiranja glede na standardne parametre zrelosti v razvoju barve pri sorti Gala zaostaja v povprečju 7 dni in pri sorti Fuji 10 dni.
Ključne besede: Ključne besede: jablana, protitočna mreža, kakovost, položaj plodov
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 3483; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici