| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni položaj beguncev v mednarodnem pravu
Nina Fortun, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga natančneje obravnava Konvencijo o statusu begunca iz leta 1951 in Protokol o statusu begunca iz leta 1967. Konvencija je prva določila definicijo begunca in celostno uredila njegov položaj. Ker pa je veljavnost zastavila preozko, jo Protokol razširja. V nalogi je predstavljena njuna vsebinska ureditev s poudarkom na pomembnejših členih. Izključitvene klavzule določajo za katere osebe se določbe Konvencije ne uporabljajo (npr. oseba, ki je storila vojni zločin). Glede veroizpovedi je potrebno beguncem zagotoviti versko svobodo. Posebne pozornosti sta deležna tudi izvzetje od vzajemnosti in načelo prepovedi izgona in zavračanja (non refoulement). Diplomska naloga se zaključi s predstavitvijo primera iz prakse, pri katerem gre za prosilca za priznanje statusa begunca. S primerom sem se srečala v okviru projekta Amicus Curiae na Upravnem sodišču v Ljubljani.
Ključne besede: Konvencija o statusu beguncev 1951, Protokol o statusu beguncev 1967, begunec, izključitvene klavzule, izvzetje od vzajemnosti, non refoulement, Urad Visokega komisariata za begunce (UNHCR)
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 1748; Prenosov: 717
.pdf Celotno besedilo (614,59 KB)

2.
POSLEDICE OPT-OUT PRISTOPA GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV V ZAKONODAJI EVROPSKE UNIJE
Tanja Husar, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrska naloga preučuje novo možnost izvzetja, kot je bila sprejeta z Direktivo 2015/412 glede pravice držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju. Izvzetje, poimenovano tudi kot pristop oziroma koncept opt-out, kot je urejeno z direktivo, pomeni, da lahko države članice sedaj same izbirajo, ali bodo na svojem celotnem ali delu ozemlja gojile GSO ali ne. V ta namen direktiva določa dopustne cilje, za dosego katerih lahko države članice sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja GSO. Do sedaj so bile države članice v teh možnostih močno omejene, saj so lahko odločitev o prepovedi ali omejitvi gojenja sprejele le, če so imele nov znanstveni dokaz, da gojenje takšnega GSO škoduje zdravju ljudi ali okolju. V ta namen so lahko uporabile zaščitne klavzule v skladu s sekundarno zakonodajo oziroma druge ukrepe v skladu s primarno zakonodajo. V praksi takšnega novega znanstvenega dokaza niso uspele predložiti. Sodišče je namreč takšne klavzule, ki pomenijo uresničitev načela previdnosti, presojalo strogo, saj hkrati pomenijo omejitev prostega pretoka blaga kot temelja delovanja EU. Ob sprejemu opt-out pristopa se je tako postavilo vprašanje, kako presojati ukrepe v okviru opt-out, ki ne veljajo za EU kot celoto, temveč so locirani na ozemlje ali njegov del določene države članice. Ugotoviti je, da tudi takšni ukrepi pomenijo omejitev prostega pretoka blaga, saj so lahko ovrednoteni kot ukrepi z enakim učinkom. Tako bodo tudi ti ukrepi predmet presoje sorazmernosti, nediskriminatornosti in utemeljenosti.
Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi (GSO), izvzetje, ukrepi držav članic, dokaz, omejitev prostega pretoka blaga, Evropska unija (EU), subsidiarnost, Slovenija
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 478; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (987,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici