| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Neposredno izvršljiv notarski zapis po slovenskem in evropskem pravu ter sodna praksa
Sara Čobec, 2021, magistrsko delo

Opis: Neposredno izvršljiv notarski zapis je javna listina, ki jo sestavi pooblaščena oseba (notar) in dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano. Stranki se lahko že v naprej dogovorita , da bo pogodba neposredno izvršljiva, ki jo skleneta v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ko so izpolnjeni zakonski pogoji, ni potrebno najprej vlagati tožbe, čakati na pravnomočno sodbo in šele na podlagi tega predlagati izvršilni postopek. Upnik lahko takoj zahteva izvršbo, kar pomeni, da lahko pride do poplačila svoje terjatve hitreje in tudi ugodneje. Z globalizacijo pa so se razširili tudi čezmejni ali mednarodni pravni posli, kar je pokazalo potrebo po ureditvi izvršilnega postopka, ki bi bil hiter in enoten. Države članice so poskušale vzpostaviti poenostavljene postopke za izvršbo terjatev, ampak se vsebina nacionalnih zakonodaj tako kot tudi učinkovitost domačih postopkov močno razlikujejo. Poleg tega pa so tudi izvršilni postopki v čezmejnih zadevah pogosto nedopustni ali celo neizvedljivi. Evropski nalog za izvršbo oziroma evropski izvršilni naslov uvaja unificirana pravila za čezmejno izvršbo na podlagi tujih odločb in prispeva k izboljšanju razumevanja ureditev izvršbe v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU). Uredba o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: UEIN) zagotavlja hitro in učinkovito izvršbo neporavnanih, a nespornih terjatev, kar je pa tudi bistvenega pomena za gospodarske subjekte v EU, saj zamude pri plačilih ogrožajo plačilno sposobnost podjetij. Razlike med nacionalnimi sistemi tako povzročajo tudi izkrivljanje konkurence, zaradi ovir za dostop do učinkovitega pravnega varstva v čezmejnih zadevah in neenakih procesni sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah. Zato je potrebna enotna zakonodaja na tem področju, ki omogoča enake pogoje za upnike in dolžnike po vsej EU. V magistrski nalogi obravnavam neposredno izvršljiv notarski zapis po pravu Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) in po pravu EU s poudarkom na Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.
Ključne besede: Uredba št. 805/2004, izvršljiva notarska listina, tuj notarski zapis, izvršilni postopek, mednarodni izvršilni postopek, evropski izvršilni naslov, javne listine.
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Pravna narava pridobitve lastninske pravice pri prisilni prodaji
Sandra Šuštaršič Simonič, 2019, magistrsko delo

Opis: Pridobitev lastninske pravice na podlagi prisilne prodaje pri izvršbi in stečaju se, če velja slediti teoriji in sodni praksi, šteje za izvirno oziroma originarno pridobljeno lastninsko pravico. Poglavitna značilnost takšne vrste pridobitve je, da se lastninska pravica prenese ne glede na voljo dosedanjega imetnika pravice, še več, celo v nasprotju z njegovo voljo. Naslednja pomembna značilnost tovrstne prodaje je ta, da predpostavka pridobitve stvarne pravice ni zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) kot to velja za poslovne pridobitve, temveč je predpostavka pridobitve oblikovalna sodna odločba. Do prisilne prodaje stvari pride v primerih, ko dolžnik ne izpolni svoje obveznosti, ki jo ima v razmerju do upnika, kar posledično lahko pripelje do sodnega izvršilnega postopka. V izvršilnem postopku sodišče izda sodno odločbo, s katero naloži dolžniku, da poravna terjatev. V primeru, ko dolžnik ne izpolni kar mu je bilo s sodno odločbo naloženo, sledi njena prisilna izvršitev. Naša zakonodaja upnika ne omejuje pri izbiri izvršilnega sredstva, saj ne predpisuje nobenega vrstnega reda le-teh. Velja načelo proste izbire izvršilnega sredstva, ne glede na višino terjatve. Upnik tako lahko že v začetku predlaga izvršbo na nepremičnino, kljub izterjavi nesorazmerno nizke terjatve. To možnost mu daje zakonodaja, ki ne določa spodnje meje višine terjatve, nad katero bi bilo možno dovoliti izvršbo na nepremičnino ter tudi ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča. Na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupec torej pridobi lastninsko pravico. Sklep velja za listino, na podlagi katere se dovoli vknjižba pravice na kupca. Vsled dejstva, da je vpis v zemljiško knjigo v tem primeru zgolj deklaratornega značaja, je ta kljub temu potreben prav zaradi publicitete vpisov. Posebej zanimivi postanejo primeri, kjer so vpisi v zemljiški knjigi napačni, zaradi česar pogosto pride do prenosa lastninske pravice nelastnika. Gre za primere, ko dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje. Če operacionaliziram, problem velikokrat nastaja pri nepremičninah, ki predstavljajo skupno premoženje zakoncev, v zemljiški knjigi pa je kot izključni lastnik vpisan zgolj eden, ali pa je nepremičnina vpisana kot solastnina. Vpisa ne odražata dejanskega stanja lastništva, kar ima lahko negativne posledice tudi v postopku izvršbe, ko se lahko nepremičnina proda. Pogosti primeri, kjer vpisi lastninske pravice ne odražajo dejanskega, so tudi prodaje s pridržkom lastninske pravice ter primeri zunajknjižnega priposestvovanja. Tukaj sodna praksa zavzema različna stališča, s predpostavko (ne)dobrovernosti kupca, proti kateremu pravi lastnik uveljavlja svojo lastninsko pravico. V obzir stališču sodne prakse je potrebno vzeti tudi dejstvo, da ima pri tovrstni prodaji pomembno vlogo interes upnika, ki zasleduje poplačilo svoje še neplačane terjatve.
Ključne besede: Sodna prodaja, izvršilni postopek, stečajni postopek, javna dražba, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ugovor tretjega, skupno premoženje, solastnina, priposestvovanje, pravica v pričakovanju.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 572; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (630,42 KB)

3.
Analiza učinkovitosti instituta seznama dolžnikovega premoženja in možnosti upnika v primeru terjatve s čezmejnim elementom
Tadeja Špolarič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut seznama dolžnikovega premoženja, ki je eno izmed področij, ki je bilo z zadnjo novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) spremenjeno oziroma dopolnjeno. Sam institut je sicer svojo podobo že večkrat spremenil, saj zakonodajalec teži k temu, da bi bil urejen na način, da bi v postopku izvršbe dosegal svoj cilj, ki pa je v čim lažjem in čim hitrejšem poplačilu upnika. V začetnem poglavju je tako predstavljen institut seznama dolžnikovega premoženja skozi novele ZIZ, z namenom predstavitve postopnega izoblikovanja instituta in njegovega spreminjanja skozi čas. V nadaljnjem poglavju je opredeljena novost, sprejeta z novelo ZIZ-L, in sicer informativni seznam dolžnikovega premoženja, sam zaključek predstavitve predmetnega instituta pa se v nadaljevanju zaključi s celovitim pregledom instituta kot takega s poudarkom na sodni praksi. V nadaljevanju je predstavljena primerjalno pravna ureditev seznama dolžnikovega premoženja, z ureditvijo v Avstriji in na Hrvaškem. Drugi del predmetnega magistrskega dela pa je namenjen obravnavanju Uredbe o čezmejni zamrznitvi bančnih računov, s katero lahko upnik doseže zamrznitev bančnega računa v drugi državi članici, ki jo uredba zavezuje, ter tako lažje pride do poplačila njegove terjatve in do izpolnitve cilja izvršilnega postopka. Magistro delo tako prikaže nekatere rešitve in težave, ki jih prinašajo omenjene možnosti, ki so na voljo upniku.
Ključne besede: izvršba, izvršilni postopek, izvršilna sredstva, seznam dolžnikovega premoženja, informativni seznam dolžnikovega premoženja, novela ZIZ-L, Uredba o zamrznitvi bančnih računov, transakcijski račun.
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 570; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (694,99 KB)

4.
Novosti ureditve postopka prodaje na javni dražbi v izvršilnem postopku v Sloveniji in na Hrvaškem
Taja Gril, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen izvršilnega postopka je doseči čimhitrejše poplačilo upnikove terjatve. Kadar do poplačila upnikove terjatve ne pride prostovoljno, je dražba premičnin in nepremičnin eno izmed pomembnejših izvršilnih sredstev, s katerimi upnik skuša priti do poplačila. Problem dražb je, da se predmeti praviloma prodajajo po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti predmeta. S tem se prizadene tako inetrese upnika kot dolžnika. Nizka vrednost, ki jo dosegajo predmeti na dražbah je posledica različnih dejavnikov. Zlasti pri prodaji nepremičnin se je izkazalo, da med zinteresiranimi kupci pred vrati sodnih dvoran prihaja do dogovarjanj in podkupovanj z namenom, čimveč zainteresiranih oseb odvrniti od nakupa. S tem se zmanjša krog zainteresiranih posameznikov, ki so zainteresirani za draženje in s tem tudi verjetnost, da se na dražbi doeže cena, ki dosega tržno vrednsot predmeta. V marcu 2018 je zakonodajalec sprejel novelo ZIZ-L. Ena izmed vidnejših novosti je bila tudi uvedba elektronskih javnih dražb. Glede na samo naravo izvedbe, so za dražitelje, spletne javne dražbe veliko bolj preproste in časovno učinkovite. Glavni namen te novosti je narediti konec dogovarjanjem med dražitelji pred sodnimi dvoranami. Na žalost se sočasno s sprejetjem novele niso zagotovili tehnični pogoji, ki bi omogočili takojšnjo izvedbo elektronskih javnih dražb. Kakor pri vsaki novosti, tudi pri uvedbi spletnih javnih dražb lahko pričakujemo določene zaplete. Zapletom se lahko do določene mere izognemo v kolikor podrobneje preučimo pravne ureditve drugih držav, ki so spetene javne dražbe uvedle pred nami. Med njimi so vse sosednje države. Po podrobnejši preučitvu ureditve sosednje Republike Hrvaške lahko ugotovimo, da so se ob uvedbi spletnih javnih dražb soočali s številnimi težavami. Ključne težave so bile odločitve sodnikov, da so se nepremičnine, namesto na predvidenih spletnih javnih dražbah prodajale na klasičnih dražbah, tehnični vidiki, ki so pomembni pri izvajanju javnih dražb in računalniška pismenost povprečnega državljana. Vse te težave je potrebno upoštevati pri oblikovanju rešitev, ki jih bomo uporabili v našem pravnem sistemu.
Ključne besede: izvršilni postopek, izvršba za izterjavo denarne terjatve, predlog za izvršbo, sklep o izvršbi, izvršilna sredstva in predmet izvršbe, javna dražba, faze javne dražbe, novela ZIZ-L, elektronska javna dražba
Objavljeno: 19.06.2019; Ogledov: 787; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Postopek za izdajo predhodne odredbe z analizo sodne prakse
Ksenija Šalamon, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga postavlja v ospredje izvršilni postopek, bolj natančno postopek zavarovanja. Eno od sredstev zavarovanja so tudi predhodne odredbe, ki bodo v nalogi podrobneje predstavljene. Predstavila bom postopek izdaje predhodne odredbe, pogoje za izdajo in vrste predhodnih odredb. Predhodne odredbe so ukrep sredstva zavarovanja, ki je učinkovito za upnike, saj z njimi zavarujejo svojo terjatev za primer nevarnosti, če bo uveljavitev njihove terjatve onemogočena ali otežena. Gre za sredstvo zavarovanja, ki se uveljavi na predlog upnika in je časovno omejeno. Namen ukrepov zavarovanja je, da se z njimi zagotovi možnost oprave prihodnje izvršbe, to je potem, ko že obstaja kvalificirana listina o obstoju denarne terjatve, ampak ta še ni izvršljiva . Predhodne odredbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki je bil do zdaj že večkrat noveliran. Ampak za institut predhodnih odredb sta pomembni samo noveli I in J. Navedeni noveli pomenili spremembo glede domnevane nevarnosti, pristojnosti in vrste predhodnih odredb. Zadnja novela, to je L, pa je dodala še eno sodbo, na podlagi katere se domneva, da je podana nevarnost. Področje predhodnih odredb lahko navežemo tudi na področje stečaja. Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, to je novela F , je uredila vprašanje, kaj pomeni uvedba stečaja na področju zavarovanja. Določila je, da se z trenutkom uvedbe stečaja ustavi postopek s predhodno odredbo in se razveljavijo vsa dejanja, ki so bila opravljena v tem postopku.
Ključne besede: predhodne odredbe, pogoji za predhodne odredbe, sredstva zavarovanja, izvršilni postopek, novele Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 1138; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (838,70 KB)

6.
7.
Razmerje med zemljiškoknjižnim in izvršilnim postopkom (ob uvedbi polne informatizacije v zemljiškoknjižnem poslovanju)
Renato Vrenčur, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prvi resnejši poseg v cilju popolne informatizacije v zemljiškoknjižnem poslovanju predstavlja Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C). Novela ZZK-1C v tej zvezi prinaša resnično polno informatizacijo pri zemljiškoknjižnem poslovanju. S tem se spreminjajo tudi nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka, pa tudi pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava, kot sta ukinitev zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba novih materialnopravnih pojmov v sistemu zemljiškoknjižnega prava. Prav tako se z novelo ZZK-1C odpravljajo nekatere druge nedoslednosti ZZK-1, ki sicer nimajo zveze s postopkom informatizacije, pač pa predstavljajo izboljšave obstoječega besedila zakona. Nova pravila, ki jih uvaja novela ZZK-1C, se bodo predvidoma pričela uporabljati v letu 2011.
Ključne besede: zemljiškoknjižno pravo, informatizacija, nepremičnine, zemljiška knjiga, e-zemljiška knjiga, izbrisna tožba, izvršilni postopek
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 434; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (176,01 KB)

8.
Anerkennung und Vollstreckung ausländischer Mobiliarsicherheiten in Südosteuropa
Meliha Povlakić, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Priznanje in izvršitev tujih stvarnopravnih zavarovanj na premičninah v jugovzhodni Evropi Ne glede na nekatere nove tendence oz. ureditve v mednarodnem stvarnem pravu ali na nadnacionalni ravni, velja v državah nekdanje Jugoslavije za vse stvarne pravice (vključno z neposestnimi stvarnopravnimi zavarovanji) le klasično kolizijsko pravilo lex rei sitae. V pravni ureditvi tako ni razlikovanja med ustanovitvijo, učinki proti tretjim ter prioriteto v razmerju do ostalih imetnikov stvarnih pravic na isti stvari. V zvezi s tem Bosna in Hercegovina predstavlja izjemo, saj sprejema posebne zakonodajne rešitve za reševanje t. i. conflict mobile za čezmejna neposestna stvarnopravna zavarovanja. Bosansko- hercegovske rešitve, ki sicer izrecno omogočajo preoblikovanje tujih stvarnopravnih zavarovanj v njihov bosansko-hercegovski ekvivalent in njihovo novo registracijo v BiH, rešujejo zgolj majhen del kompleksne problematike imenovane conflit mobile na področju čezmejnih neposestnih stvarnopravnih zavarovanj. V zvezi stem bi bila potrebna korenitejša reforma kolizijskih pravil, po možnosti po UNCITRAL-ovem modelu, četudi bi to pomenilo, da bi bilo treba sprejeti obsežna in kompleksna kolizijska pravila. Obseg kolizijskih pravil je tudi znamenje, da na tem področju obstajajo številne težave. Pri tem se ne sme spregledati, da bi imela rešitev le-teh izjemen pomen na področju kreditiranja in učinkovtejše izterjave dolgov.
Ključne besede: stvarno pravo, zavarovalno pravo, stvarnopravna zavarovanja, terjatve, dolgovi, izterjava, izvršilni postopek, mednarodno pravo, kolizije zakonov, Bosna in Hercegovina
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 289; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (157,51 KB)

9.
Die Verordnungen (EG) Nr. 805/2004, (EG) Nr. 1896/2006 und (EG) Nr. 861/2007 und deren Umsetzung in das österreichische Recht
Sylvia Zangl, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Uredbe (ES) št. 805/2004, (ES) št. 1896/2006 in (ES) št. 861/2007 ter njihova implementacija v avstrijskem pravu Evropski plačilni nalog in evropski postopek v sporih majhne vrednosti sta v državah članicah EU alternativa k obstoječim nacionalnim postopkom za pridobitev izvršilnega naslova, tako da tožnik izbira med več vrstami postopkov. Po eni strani sta mu na voljo evropski postopek za izdajo plačilnega naloga in evropski postopek v sporih majhne vrednosti (slednji le v primeru, da vrednost spora brez obresti in stroškov ne presega 2.000 EUR), po drugi strani pa lahko izbere katero od nacionalnih različic civilnega postopka. Za evropska postopka se v Avstriji poleg izvedbenih določb §§ 252 in 548 ZPO načeloma subsidiarno uporabijo določbe avstrijskega ZPO. če se tožnik odloči za postopek po avstrijskem nacionalnem pravu, mora sodišče, če so podane predpostavke iz § 244 ZPO, obligatorno izdati avstrijski plačilni nalog. če tožena stranka ne vloži (pravočasnega) ugovora, postane avstrijski plačilni nalog pravnomočen in izvršljiv ter se lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov, če so izpolnjene predpostavke po Uredbi 805/2004 o evropskem izvršilnem naslovu za nesporne zahtevke.
Ključne besede: civilno procesno pravo, dolgovi, terjatve, izterjava, sodni postopek, izvršilni postopek, Evropska unija, Avstrija
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 353; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (132,36 KB)

10.
Položaj dolžnika v izvršilnem postopku v luči primera Vaskrsić proti Sloveniji
Aljaž Sagadin, 2018, magistrsko delo

Opis: Izvršilni postopek je sodni nepravdni postopek, urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Namen sodnega varstva v izvršilnem postopku je izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, ki so nastali na podlagi pravnomočne odločbe ali druge izvršljive listine. Avtor v magistrski nalogi na podlagi sodbe Vaskrsić proti Sloveniji predstavlja položaj dolžnika v izvršilnem postopku. V navedeni sodbi je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so bili izvršilni ukrepi v postopku zoper Vaskrsića nesorazmerni glede na znesek dolga. Dolžnikova nepremičnina je bila kljub majhnem znesku dolga prodana na dražbi. Sicer veljavna domača zakonodaja izrecno ni nalagala izvršilnemu sodišču, da se odloči za blažje izvršilne ukrepe po uradni dolžnosti oziroma zavrne predlog upnika zaradi nesorazmernosti. Prav tako ni bil določen minimalni prag glede višine dolga, tako da se je lahko tudi majhen dolg izterjal s prodajo nepremičnine. Vendar bi morale po stališču Evropskega sodišča oblasti kljub temu skrbno in izrecno upoštevati druge primerne, vendar manj skrajne možnosti. Avtor uvodoma predstavi temeljne institute v izvršilnem postopku. Nato predstavi dejansko stanje omenjene zadeve, potek izvršilnih postopkov zoper Vaskrsića, pritožbenih postopkov, postopka pred Ustavnim sodiščem in Evropskim sodiščem za človekove pravice. Nadalje opiše vpliv omenjene sodbe na obstoječi pravni red. Ob tem raziskuje pravice in dolžnosti dolžnika in upnika, ki so jih imeli na voljo v času teka postopka zoper Vaskrsića. Prav tako opisuje novosti, ki jih je prinesla novela ZIZ-L. Nazadnje še opiše postopek izvršbe in položaj dolžnika v drugih pravnih redih ter strne mnenja pravnih strokovnjakov glede predhodne in nove ureditve položaja dolžnika v izvršilnem postopku, vse v luči zadeve Vaskrsić proti Sloveniji.
Ključne besede: izvršilni postopek, izvršba, izvršba na nepremičnine, zadeva Vaskrsić proti Sloveniji, načelo sorazmernosti, javna dražba.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 934; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici