| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izterjava obveznosti na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova
Irena Merc, 2021, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava problem nedoločenih izvršilnih naslovov ter analizira postopek izvršbe, kadar upnik predlaga izvršbo na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova. Problematika pomanjkljivo določenih izvršilnih naslovov se v večji meri pojavlja predvsem pri izvršilnih naslovih izdanih v delovnih sporih, ter pri izterjavi nedenarnih terjatev, težave pa lahko nastanejo tudi takrat, ko se v izvršilnem postopku v Republiki Sloveniji znajde tuj izvršilni naslov, v katerem je obveznost dolžnika določena v tuji valuti, ali pa so obresti določene tako, da se sklicujejo na tujo zakonodajo. V izvršilnem postopku velja temeljno načelo vezanosti na izvršilni naslov, ki ga imenujemo načelo formalne legalitete, zaradi katerega izvršilno sodišče ni upravičeno presojati, ali je konkretna terjatev v izvršilnem naslovu pravilno ugotovljena, temveč mora izvršbo dovoliti tako, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Terjatev, ki je v izvršilnem naslovu pomanjkljivo navedena, je težko izvršiti, zato smo v doktorski disertaciji preučili predvsem možnosti za odpravo teh pomanjkljivosti. Ugotovili smo, da je presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo treba opraviti v fazi dovolitve izvršbe, pri čemer se presoja primernosti nanaša tudi na obrestni del zahtevka. Prav tako smo ugotovili, da izvršilno sodišče ne sme samo pomensko določati obveznosti iz izvršilnega naslova, niti ne sme za namene razjasnitve vsebine terjatve postavljati izvedencev. Kadar je izvršilni naslov nedoločen, je neprimeren za izvršbo, zato mora sodišče upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Zaključili smo, da zavrnitev upnikovega predloga zaradi neprimernosti izvršilnega naslova ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva. Izjemoma lahko izvršilni sodnik pomanjkljiv izrek izvršilnega naslova sam konkretizira, kadar so objektivno podani elementi za določitev obveznosti (npr. izvršilni sodnik sam konkretizira višino obrestne mere, kadar iz izreka tujega izvršilnega naslova izhaja sklicevanje na tuj zakon). Obravnavali smo tudi avstrijsko in hrvaško pravno ureditev ter ugotovili, da so avstrijski in hrvaški izvršilni naslovi v obrestnem delu veliko bolj določni kot slovenski izvršilni naslovi, ki vsebujejo le zapis »zakonske zamudne obresti«. V zvezi z izvrševanjem tujih izvršilnih naslovov smo ugotovili, da uporaba obveznih obrazcev, ki jih določajo evropske uredbe, zmanjšuje možnost, da tuj organ potrdi pomanjkljiv izvršilni naslov, vendar prihaja do težav predvsem pri izvršitvi obrestnega dela zahtevka, če le-ta ni dovolj preciziran v obrazcu. Zato bi bilo smiselno sprejeti skupna stališča glede zapisovanja obrestne mere. Po opravljeni primerjalno pravni analizi ureditve tožbe na dopolnitev izvršilnega naslova smo zaključili, da je pomanjkljivo določeno terjatev v izvršilnem naslovu mogoče dopolniti s t. i. »dopolnilnim izvršilnim naslovom«. Tožbo na dopolnitev izvršilnega naslova bi bilo treba z zakonodajno intervencijo po vzoru avstrijske pravne ureditve uvesti v slovenski pravni red.
Ključne besede: izvršilni naslov, načelo formalne legalitete, določnost tožbenega zahtevka, prisilna izvršba, zamudne obresti, izvršitev sodnih odločb
Objavljeno: 31.05.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

2.
PRAVNI IN PROCESNI POLOŽAJ BANK V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Blanka Kužnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Pravni in procesni položaj bank v izvršilnem postopku je nastala predvsem zaradi večletnih izkušenj z delom v oddelku sodne izterjave banke. Obravnava faze izvršilnega postopka, ki jih morajo pri svojem delu spoštovati tudi uslužbenci banke, predvsem na tistih področjih, ki se nanašajo na izvršilni postopek. Glede na to, da se je v času gospodarske krize povečalo tudi zadolževanje tako pravnih kakor tudi fizičnih oseb, so postopki, ki obravnavajo izvršilno zakonodajo, zelo aktualni. Namen izvršilnega postopka je predvsem pomoč upnikom. Nemalokrat se zgodi, da mora upnik terjatev do dolžnika, katero bi dolžnik moral izpolniti prostovoljno oziroma skladno s pravicami in dolžnostmi na podlagi sklenjene pogodbe, izterjati s pomočjo prisilnih sredstev in sodišča. Podlaga za to je Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V uvodu diplomske naloge sem predstavila splošne pojme, ki jih srečamo pri izvršilnem postopku. V nadaljevanju pa sem se osredotočila na sam potek izvršilnega postopka, v katerega sem podrobneje vključila položaj upnika, konkretneje banke kot upnika, tako s pravnega kot tudi s procesnega vidika. Upnik lahko vloži predlog za izvršbo le v primeru, da razpolaga z izvršilnim naslovom ali verodostojno listino. Na drugi strani, pa mora tudi dolžnik izpolnjevati določene pogoje, ki mu pomagajo omiliti posledice izvršbe (npr. pri odlogu izvršbe). Na obravnavanem področju se je izoblikovalo zelo veliko sodne prakse, ki nas preko cele diplomske naloge pripelje do še boljšega razumevanja izvršilnega prava.
Ključne besede: faze izvršilnega postopka, izvršba, upnik, dolžnik, izvršilni naslov, verodostojna listina
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 692; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (894,18 KB)

3.
RUBEŽ PRI ORGANIZACIJAH ZA PLAČILNI PROMET
Natalija Borko, 2016, diplomsko delo

Opis: Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet se v praksi pojavlja kot eno izmed najpogosteje uporabljenih izvršilnih sredstev. K temu zagotovo napeljuje dejstvo, da je postopek izvršbe s tem izvršilnim sredstvom nekoliko enostavnejši in hitrejši, kar pritegne upnike, ki si želijo čimprejšnjega poplačila terjatve, hkrati upniku nastanejo tudi manjši začetni stroški, ki jih je sprva dolžan sam založiti. Po fazi dovolitve izvršbe, ostane manj izvršilnih dejanj, ki so potrebna za izvršitev terjatve, izvršba se opravi z rubežem in prenosom terjatve v izterjavo, kar sodišče naloži organizaciji za plačilni promet le z enim sklepom. Poplačilo upnika je celo možno še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, seveda ob izpolnitvi določenih pogojev. V kolikor ima dolžnik na svojem računu rubljiva sredstva, je lahko upnik še najhitreje poplačan. Po drugi strani se postavlja vprašanje učinkovitosti tovrstne izvršbe, saj je le malo primerov, da bi se poplačilo upnika izvedlo takoj, bolj pogosto se pojavljajo primeri, da je dolžnik prezadolžen, da na račun ne prejema rubljivih sredstev, da organizacije za plačilni promet zapirajo račune. V diplomskem delu tako predstavljam prednosti in slabosti oziroma pomanjkljivosti tovrstne izvršbe, probleme, s katerimi se upniki soočajo in hkrati nekatere morebitne rešitve. Posebej predstavljam rubež pri organizacijah za plačilni promet, predvsem z vidika pravic, ki se z njim upniku zagotavljajo. Poudarek je tudi na vlogi organizacije za plačilni promet ter njeni odgovornosti. Nadalje predstavljam pojem zavarovanja upnikove terjatve pred njeno prisilno izterjavo ter možnosti zavarovanja upnika s predhodno in začasno odredbo. Za zaključek diplomskega dela predstavljam nekatere možnosti varstva upnika, ki mu jih poleg nacionalne zakonodaje zagotavlja zakonodaja EU, in sicer Uredba UEIN in Uredba UEPN.
Ključne besede: izvršba, rubež, prenos, organizacija za plačilni promet, predhodna odredba, začasna odredba, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 999; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (514,16 KB)

4.
Primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Aleksandra Messner, 2015, diplomsko delo

Opis: V izvršilnem postopku se prisilno izvrši upnikova terjatev. Izvršilno sodišče lahko dovoli izvršbo na podlagi primernega izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je tako javna listina, na podlagi katere se lahko prisilno izvrši upnikova terjatev. To pa je lahko sodna odločba, sodna poravnava, notarski zapis ali druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov, če izpolnjujejo pogoje za izvršljivost posamezne vrste listine oz. odločbe. Izvršilni naslov izvira iz nekega predhodnega postopka, v katerem je bilo meritorno odločeno o vsebini obveznosti. Izvršilno sodišče je tako na izvršilni naslov popolnoma vezano in vanj ne sme posegati ali ga spreminjati. Zaradi tega mora biti v njem obveznost opredeljena tako subjektivno kot tudi objektivno. Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik (subjektivna opredelitev) ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (objektivna opredelitev). V praksi pogosto nastanejo težave, ker terjatev v izvršilnem naslovu ni opisana dovolj natančno, zaradi česar izvršilno sodišče predlog za izvršbo kot neutemeljen zavrne. V sodni praksi lahko najdemo številne napotke, ki so v pomoč tožnikom, da pravilno oblikujejo zahtevke in se tako izognejo nepotrebnim stroškom in postopkom, ki nastanejo, če je obveznost v izvršilnem naslovu nedoločena in zaradi tega neprimerna za izvršbo.
Ključne besede: Izvršba, izvršilni naslov, vrste izvršilnih naslovov, primernost izvršilnega naslova, določenost terjatve, sodna praksa.
Objavljeno: 11.05.2016; Ogledov: 1514; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (766,80 KB)

5.
Učinki notarskega zapisa
Manca Jerše, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo podrobno razčlenili učinke notarskega zapisa, ki je najpomembnejša notarska listina, ki jo sestavljajo notarji. V prvem delu diplomske naloge so opisane notarske listine, s čimer smo želeli poudariti njihove razlike v pravnem učinkovanju in opozoriti na pomembnost notarskega zapisa prav zaradi pravnih učinkov, ki jih ima. Vse notarske listine so javne listine, vendar ima notarski zapis še vrsto drugih pravnih učinkov, ki strankam zagotavljajo pravno varnost - na primer učinek veljavnosti pravnega posla, ki je sestavljen v notarskem zapisu, in seznanitev strank s pravnimi posledicami pravnega posla s strani notarja - za razliko od ostalih notarskih listin, notar tudi odgovarja za vsebino listine, ki je sestavljena v notarskem zapisu. Zakon o Notariatu vsebuje vrsto določb in pravil, ki zagotavljajo, da bo notar svoj poklic opravljal strokovno, vestno, pošteno in nepristransko. V tretjem in četrtem delu diplomskega dela smo želeli poudariti kako že sama stroga obličnost, način sestavljanja in vsebina notarskega zapisa, kakor jih določa ZN, varuje stranke pravnega posla z namenom zagotoviti pomembne pravne učinke, ki jih ima notarski zapis. Za določene pravne posle je že na podlagi različnih zakonov, zaradi varovanja javnega interesa, predpisano, da morajo biti sestavljeni v obliki notarskega zapisa. Obličnost je predpisana zaradi dokazovanja pravnega posla in je tudi pogoj za njegovo veljavnost. Vendar pa se veliko pravnih poslov, za katere ni z zakonom predpisana obličnost notarskega zapisa, sklepa v tej obliki prav zaradi učinkov, ki jih ima notarski zapis. Določbe ZN o načinu sestavljanja in vsebini notarskega zapisa zagotavljajo, da ima notarski zapis učinke, ki smo jih podrobneje obrazložili v nadaljevanju diplomske naloge. V petem delu diplomskega dela smo podrobneje razčlenili pravne učinke, ki jih ima notarski zapis. Osredotočili smo se zlasti na najpomembnejša, in sicer na dokazni učinek notarskega zapisa kot javne listine in neposredno izvršljivost notarskega zapisa. V 20 letih delovanja notariata so Vrhovno sodišče Republike Slovenije in višja sodišča v zvezi z notarskim zapisom kot javno listino in z izvršljivostjo notarskega zapisa zavzela zanimivo sodno prakso, ki smo jo v diplomsko nalogo vključili pri posameznih poglavjih. V zadnjem delu diplomske naloge je opisan pomen notarskega zapisa v mednarodnem pravnem prometu, pri čemer je najpomembnejše, da notarski zapis učinkuje v tujem pravnem okolju brez zapletenih in dolgotrajnih postopkov legalizacije.
Ključne besede: notarski zapis, učinki notarskega zapisa, dokazni učinek notarskega zapisa kot javne listine, javna listina, neposredna izvršljivost notarskega zapisa, učinki notarskih listin v mednarodnopravnem prometu, evropski izvršilni naslov
Objavljeno: 10.09.2015; Ogledov: 1675; Prenosov: 578
.pdf Celotno besedilo (589,93 KB)

6.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVE DENARNE PREJEMKE, DENARNA SREDSTVA IN DENARNE TERJATVE
Gašper Bevc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem analiziral postopek davčne izvršbe s poudarkom na davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke, davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah in na davčni izvršbi na druge denarne terjatve dolžnika. S postopkom davčne izvršbe začne Davčna uprava Republike Slovenije, če davčni zavezanci svojih obveznosti ne izpolnijo prostovoljno in pravočasno. Cilj postopka je doseči prisilno izterjavo davčnega dolga. Davčni organ začne postopek z izdajo sklepa o davčni izvršbi, zoper katerega ima dolžnik na voljo pritožbo, ki pa ne zadrži njegove izvršitve. Izterjava davčnega dolga se doseže tako, da davčni organ poseže na dolžnikovo premoženje ali premoženjske pravice. ZDavP-2 ne določa vrstnega reda sredstev izvršbe, zato je treba upoštevati predvsem načelo sorazmernosti, po katerem je treba izbrati tista sredstva, ki so v konkretnem primeru sorazmerna višini davčnega dolga. Z davčno izvršbo se najprej poseže na dolžnikove denarne prejemke, a največ do višine dveh tretjih, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 % minimalne plače. Če izvršba na prejemke ni možna, se opravi izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, če pa ni možna tudi na ta sredstva, se opravi izvršba na denarni terjatvi, ki jo ima davčni dolžnik do svojega dolžnika. Kadar pa teh sredstev ni mogoče uporabiti, se izvede izvršba na premičnine, če pa zavezanec tudi premičnin nima, se poseže po njegovih nepremičninah in deležih v gospodarskih družbah ali na vrednostne papirje.
Ključne besede: davčna izvršba, davek, sklep o izvršbi, predmet izvršbe, izvršilni naslov, sredstva izvršbe
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 2132; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (678,02 KB)

7.
PREDNOSTI IN SLABOSTI DAVČNE IZVRŠBE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Andrej Arnečič, 2013, diplomsko delo

Opis: Pri pobiranju davkov veliko vlogo igra davčna izvršba oz. izterjava. Davki v današnjem času v veliki meri namreč temeljijo na prostovoljnem plačevanju davčnih zavezancev. Podjetja, samostojni podjetniki in druge osebe, kot npr. kulturni delavci, osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, osebe s statusom športnika, uporabniki nepremičnin, zavezanci za DDV, prodajalci nepremičnin, osebe, ki dedujejo, prejemniki daril, itd., z opravljanjem dejavnosti ali posameznih dejanj postanejo zavezanci za davek. V primeru, da le-tega pravočasno ne poravnajo, se sproţi postopek davčne izvršbe, z namenom pokritja davčnega dolga v čim krajšem času v čim večjem obsegu dolga.
Ključne besede: davčna uprava, davčna izterjava, davčna izterjav v Avstriji, upnik, dolžnik, izvršilni postopek, izterjevalec, izvršba, davčni dolg, izvršilni naslov, izvršilno sredstvo, predemt izvršbe, izvršilni naslov
Objavljeno: 26.03.2014; Ogledov: 1314; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (942,58 KB)

8.
IZVRŠBA V SPORIH MAJHNE VREDNOSTI
Dušan Vrbovšek, 2013, diplomsko delo

Opis: V civilnopravnih razmerjih imajo upniki pogosto težave s poplačili svojih terjatev zaradi nespoštovanja obveznosti nasprotne stranke. Dolžnika je potrebno na nek način prisiliti k izpolnitvi obveznosti. Predstavil sem različne možnosti upnikov, kadar njihove terjatve temeljijo na izvršilnem naslovu, verodostojni listini, plačilnem nalogu ali kadar gre za terjatev, ki jo je potrebno izvršiti v drugi državi članici EU. V primeru čezmejne izvršbe sem se omejil na Evropski plačilni nalog. V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine so postopki poenostavljeni do te mere, da lahko, vsaj v prvem delu postopka, ki se lahko za upnika tudi uspešno zaključi s poplačilom terjatve, predlog za izvršbo vložijo tudi stranke, ki so sicer prava nevešče. Na drugi strani pa postopek dolžnikom omogoča pravna sredstva. Zakonodaja, tako nacionalna (slovenska) kot evropska (EU), s samo poenostavitvijo postopkov ne posega v pravice dolžnika do dokazovanja, da terjatev bodisi ne obstaja, ne obstaja v višini kot jo upnik navaja, ... V praksi se upniki, v nekaterih primerih, za izterjavo odločijo pooblastiti tretjo osebo. Pooblastilo je lahko dano tudi za dejanja pred vložitvijo predloga za izvršbo na sodišče. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljen izvršilni postopek, različne možnosti upnika v postopku izvršbe glede sredstev izvršbe, iskanja dolžnikovega premoženja, ... V postopku izvršbe je upnik gospodar postopka. On je tisti, ki izbira sredstva izvršbe. Kljub temu pa dolžnik ni povsem prepuščen »samovolji« upnika. Predlaga lahko druga sredstva izvršbe, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, seveda pa lahko dolg tudi poplača. Poplačilo terjatve oziroma izpolnitev obveznosti je bistvo izvršilnega postopka.
Ključne besede: Upnik, dolžnik, izvršba, izvršilni naslov, verodostojna listina, sredstva izvršbe, predmeti izvršbe, denarna terjatev, plačilni nalog, Evropski plačilni nalog.
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 1911; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (364,73 KB)

9.
MAKSIMALNA HIPOTEKA V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM PRAVU TER ZEMLJIŠKI DOLG V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Barbara Boštele, 2013, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu sem pozornost usmerila na dve ključni stvarnopravni obliki zavarovanja plačil. Posojilodajalec pravzaprav nikdar ni zanesljivo prepričan, da mu bo znesek, dan posojilojemalcu, v celoti povrnjen. Stvarnopravni zakonik je tako s 1. 1. 2003 v slovenski pravni red vnesel dve novi, moderni obliki zavarovanja plačil oziroma terjatev. V prvi polovici diplomskega dela sem pozornost posvetila slovenski pravni ureditvi maksimalne hipoteke in zemljiškega dolga, v drugem delu pa sledi proučitev tuje pravne ureditve obeh institutov, in sicer hrvaške ureditve maksimalne hipoteke ter nemške ureditve zemljiškega dolga. Maksimalna hipoteka služi za zavarovanje terjatev, ki še niso nastale oziroma v trenutku nastanka njihova višina še ni znana. Tako posojilojemalec oziroma lastnik obremenjene nepremičnine ter posojilodajalec oziroma upnik skleneta zastavno pogodbo, s katero se stranki izrecno dogovorita, da bosta na nepremičnini ustanovili maksimalno hipoteko za zavarovanje terjatev. Formalno gledano pa maksimalna hipoteka seveda nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Maksimalna hipoteka ima tudi to prednost, da preneha šele s prenehanjem temeljnega upniško-dolžniškega razmerja. To pomeni, da bo lahko hipotekarni upnik ne glede na to, koliko terjatev je in bo nastalo iz takega razmerja, zahteval realizacijo maksimalne hipoteke, dokler bo obstajalo temeljno upniško-dolžniško razmerje. Drug v diplomi predstavljen institut za zavarovanje terjatev je zemljiški dolg. Temeljna oziroma bistvena razlika med zemljiškim dolgom in maksimalno hipoteko je v akcesornosti. Zemljiški dolg ni, za razliko od maksimalne hipoteke, odvisen od obstoja terjatve in se tako lahko prenaša brez terjatve, lahko se ga samostojno zastavi, po poplačilu terjatve se lahko uporabi za zavarovanje novih terjatev itd. Načeloma se ga ustanovi za zavarovanje terjatev (t. i. zavarovalni zemljiški dolg), čeprav je možno ustanoviti tudi t. i. izolirani zemljiški dolg. Vsak zemljiški dolg, ki ga lastnik obremenjene nepremičnine ne ustanovi za zavarovanje terjatev, je izolirani zemljiški dolg. Zemljiški dolg je uveljavljen predvsem v nemški pravni praksi. V slovenskem pravu je še zmeraj hipoteka tista, ki se je poslužujejo posamezniki za zavarovanje terjatev pa tudi banke. V Nemčiji banke za zavarovanje terjatev uporabljajo izključno zemljiški dolg. Ob ustanovitvi zemljiškega dolga sodišče izstavi tudi zemljiško pismo, ki je vrednostni papir in v slovenskem pravnem redu predstavlja izvršilni naslov. Nemško pravo pa poleg pisemskega zemljiškega dolga pozna tudi t. i. knjižni zemljiški dolg, pri katerem pa se zahteva samo vpis v zemljiško knjigo. Ena izmed glavnih negativnih lastnosti zemljiškega dolga, ki je najverjetneje tudi vzrok za manjše zanimanje njegove uporabe za zavarovanje terjatev v Sloveniji, je nevarnost, da bo upnik, ki je imetnik zemljiškega dolga, kršil obligacijsko zavarovalno pogodbo, katere stranka je, in bo zemljiški dolg prenesel na tretjo osebo. Res pa je, da upnik v tem primeru odškodninsko odgovarja.
Ključne besede: maksimalna hipoteka, zastavna pogodba, notarska maksimalna hipoteka, temeljno upniško-dolžniško razmerje, zemljiški dolg, zavarovalni zemljiški dolg, izolirani zemljiški dolg, akcesornost, zemljiško pismo, izvršilni naslov, zavarovalna pogodba
Objavljeno: 15.04.2013; Ogledov: 3982; Prenosov: 678
.pdf Celotno besedilo (611,40 KB)

10.
SEDANJOST IN PRIHODNOST IZVRŠITVE SODNIH ODLOČB V EU S POUDARKOM NA BRUSELJSKI UREDBI I
Brina Zadravec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava postopek razglasitve izvršljivosti sodnih odločb, izdanih v državi izvora, katerih izvršljivost se zahteva v drugi državi, pri čemer se osredotoča na ureditev v Bruseljski uredbi 1. Opisan in razložen je postopek izvršljivosti sodne odločbe, izdane v državi izvora, in ugovori zoper njeno razglasitev izvršljivosti, zajema pa tudi njegovo primerjavo z nekaterimi drugimi pravnimi akti na tem področju, ki obstajajo v zakonodaji EU, kot sta Uredba o evropskem izvršilnem naslovu in Uredba o evropskem plačilnem nalogu. Naloga prav tako prikazuje razvoj in pričakovan napredek Bruseljske uredbe 1 s predlogom BU 1, katerega namen je odprava eksekvature tudi v tem pravnem aktu EU. Določbe pravnih aktov EU avtorica dopolnjuje s prakso Sodišča EU, ki je temeljnega pomena za njihovo razlago.
Ključne besede: Čezmejna izvršba, razglasitev izvršljivosti, država izvora, država izvršbe, Evropska Unija, ugovor zoper tujo sodno odločbo, načelo kontradiktornosti, odprava eksekvature, evropski izvršilni naslov, evropski plačilni nalog
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1795; Prenosov: 868
.pdf Celotno besedilo (438,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici