SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV DEPRESIJE NA IZVRŠILNE FUNKCIJE PRI NORMALNEM STARANJU
Monika Klojčnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Nevropsihološki primanjkljaji so potencialni del klinične slike depresije, predvsem kadar gre za geriatrično depresijo. Obstaja statistično pomembna razlika med depresivno in kontrolno skupino starostnikov na testih TMT-A, TMT-B, Stroopovem testu, Reyevem testu risanja kompleksne figure in pri nalogi fluentnosti. Pri nalogah delovnega spomina (pomnjenje števil naprej in nazaj) na našem vzorcu ni signifikantnih razlik. Prav tako se je pokazalo, da depresivnost najbolje napoveduje rezultate na Reyevem testu risanja kompleksne figure, sledi Stroopov test, TMT-A in TMT-B ter naloga fluentnosti, ne napoveduje pa rezultatov na nalogi delovnega spomina pomnjenje števil naprej in nazaj. Nevropsihološko ocenjevanje starostnikov zahteva upoštevanje individualnih faktorjev, kot so senzomotorična izguba, splošni kognitivni upad, razpoloženjske motnje, motiviranost, izobrazba posameznika ter generalno počutje.
Ključne besede: Normalno staranje, izvršilne funkcije, geriatrična depresija, nevropsihološko testiranje.
Objavljeno: 13.01.2015; Ogledov: 978; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (968,36 KB)

2.
UČINKI ANKSIOZNOSTI NA DELOVNI SPOMIN IN IZVRŠILNE FUNKCIJE PRI STAROSTNIKIH
Živa Marušič, 2015, magistrsko delo

Opis: Tema in namen: Tema in namen magistrske naloge je ugotoviti ali obstajajo učinki anksioznosti na delovni spomin in izvršilne funkcije pri starostnikih. Predvidevali smo, da bo anksioznost povezana z boljšimi kognitivnimi dosežki, kar bi se kazalo v korelacijah med izraženostjo anksioznosti in rezultati nevropsiholoških testov. Poleg tega je bil namen naloge preveriti tudi vpliv izobrazbe na kognitivne dosežke, pri čemer smo predvidevali, da bo dlje časa trajajoča izobrazba (ter posledično večja kognitivna rezerva) korelirala z boljšimi dosežki na testih. Želeli smo ugotoviti tudi, če med spoloma obstajajo razlike pri učinkih anksioznosti starostnikov na njihovo kognitivno delovanje. Na koncu smo želeli tudi preveriti, kateri simptomi anksioznosti so pri starostnikih najbolj izraženi, pri čemer smo predvidevali, da bodo najvišje izraženi simptomi somatične anksioznosti. Metodologija: Testiranih je bilo 50 starostnikov (19 M in 31 Ž), starih med 65 in 98 let. Vsi so izpolnili vprašalnik Geriatrična skala anksioznosti, s katerim smo preverili anksioznost. Po začetnem testiranju s presejalnim testom KPSS smo nevropsihološko testiranje nadaljevali s tistimi starostniki, ki so dosegli 19 točk in več. Vzorec je tako sestavljalo 42 testirancev (18 M in 24 Ž), starih med 65 in 98 let ter med 8 in 14 let trajajočo izobrazbo. Testiranje je zajemalo Stroopov barvo-besedni test, Ponavljanje števil naprej in nazaj ter TMT – podtesta A in B. Rezultati: Ugotovili smo, da na celotnem in moškem vzorcu anksioznost delno učinkuje na delovanje delovnega spomina (na fonološko zanko in centralnega izvršitelja) in izvršilnih funkcij (na preklapljanje setov), saj so se pokazale statistično pomembne korelacije pri testih ponavljanja števil naprej in nazaj ter TMT-B. Ostale korelacije niso bile statistično pomembne. Prav tako med kognitivnimi testi in trajanjem izobrazbe, razen pri testu ponavljanja števil naprej, statistično pomembnih korelacij ni bilo. To pomeni, da kognitivna rezerva, kot posledica daljše izobrazbe, v večini ne učinkuje na boljše kognitivno delovanje starostnikov. Ugotovili smo tudi, da večina starostnikov največ simptomov anksioznosti izraža na somatični podlestivici.
Ključne besede: Starostniki, delovni spomin, izvršilne funkcije, anksioznost, kognitivno staranje, učinki anksioznosti na kognicijo, nevropsihološko testiranje.
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 1267; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (872,61 KB)

3.
Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti
Barbara Krpan, 2016, magistrsko delo

Opis: Naša študija proučuje s starostjo povezane spremembe v pozni odraslosti na več področjih kognitivnega delovanja, to so: področje jezika, sposobnosti vidnega zaznavanja, besednega spomina, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Zanima nas, kako odrasli v obdobju pozne odraslosti rešujejo različne kognitivne naloge in kakšne so njihove samoocene spoznavnega delovanja na omenjenih področjih. Cilj naloge je ugotoviti, ali so samoocene različnih sposobnosti ustrezne, oz. ali starostniki ocenjujejo svoje kognitivne sposobnosti v skladu z dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi. Omenjeno problematiko preverjamo na namenskem vzorcu 62-ih posameznikov (31 moških in 31 žensk), starih od 65 do 94 let. Rezultati se razlikujejo glede na merjene sposobnosti. Ugotovimo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi starostniki (v prid mlajših starejših) na skoraj vseh merjenih področjih dejanskih kognitivnih sposobnosti (področjih besednega spomina, verbalne fluentnosti, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije) z izjemo vidno prostorskega zaznavanja. Na področju samoocene kognitivnih sposobnosti ugotavljamo, da so starejši odrasli, stari nad 75 let, zaznali pri sebi več težav, kot odrasli v starosti od 64 do 75 let na področjih besednih sposobnosti, spodobnosti vidnega zaznavanja, vidno prostorskega spomina ter v svojih kognitivnih sposobnostih nasploh. Vendar na dveh področjih (pri samooceni besednega spomina ter pozornosti in koncentraciji) ni statistično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi od 75 let. Preverili smo tudi, ali obstaja statistično pomembna povezava med samooceno kognitivnih sposobnosti in objektivno izmerjenimi sposobnostmi. Izsledki naše raziskave kažejo, da splošna samoocena kognitivnega funkcioniranja v starosti statistično pomembno korelira z vsemi merami dejanskih kognitivnih sposobnosti. Ko pogledamo posamezna področja vidimo, da obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih verbalne fluentnosti, vidno-prostorskega zaznavanja in besednega spomina. A vendar ne obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Prav tako nas je zanimalo, ali lahko samoocena različnih sposobnosti statistično pomembno napoveduje dejansko uspešnost reševanja kognitivnih nalog na teh področjih. Izkazalo se je, da so samoocene kognitivnih sposobnosti, za katere smo ugotovili, da se ujemajo z objektivno oz. dejansko izmerjenimi rezultati na testih, tudi uspešen prediktor teh sposobnosti. Torej je samoocena lahko prediktor uspešnosti na nalogah verbalne fluentnosti, besednega spomina in vidno prostorskega zaznavanja, a ne na področju vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije.
Ključne besede: Pozna odraslost, zadovoljstvo z življenjem, samoocena kognitivnih sposobnosti, kognitivne sposobnosti, spomin, verbalne sposobnosti, obseg neposrednega pomnjenja, izvršilne funkcije, prostorska vizualizacija, pozornost in koncentracija, metakognicija.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 402; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Anksioznost in izvršilne funkcije pri dijakih s posebnimi potrebami
Mojca Šušek, 2016, magistrsko delo

Opis: Inkluzija je temeljna paradigma vključevanja otrok s posebnimi potrebami tudi na sekundarnem nivoju izobraževanja. Otroci s posebnimi potrebami se v srednješolskem izobraževanju poleg težav na posameznih področjih učenja srečujejo tudi z razvojnimi nalogami adolescentnega obdobja, ki prav njim predstavljajo še poseben izziv. Lerner (2000) navaja, da se poleg učnih težav spopadajo s težavami na kognitivnem področju, področju socialnega vedenja in emocionalne stabilnosti. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti, koliko so pri dijakih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU) in njihovih vrstnikih brez odločbe o posebnih potrebah prisotne anksioznost in težave na področju izvršilnih funkcij, ki glede na raziskave (npr. Nelson in Harwood, 2011, Peklaj, 2012, Titz in Karbach, 2014) vplivajo na učno funkcioniranje otrok in mladostnikov. Rezultati so pokazali, da med skupinama dijakov s PPPU in dijakov brez odločbe o usmeritvi ni statistično značilnih razlik pri nobeni komponenti Lestvice anksioznosti. Se pa pri dijakih s PPPU splošna anksioznost in težave pri njenih komponentah (odločanje, čustva in skrbi) nekoliko bolj izražajo. Med spoloma obstajajo statistično značilne razlike, in sicer imajo dekleta anksioznost bolj izraženo kot fantje. Pri ugotavljanju razlik glede anksioznosti med dijaki 1. letnika in dijaki višjih letnikov rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik. So pa se pokazale statistično značilne razlike v anksioznosti glede na dosežene ocene pri matematiki in slovenščini, in sicer je bolj izražena pri dijakih z nižjim učnim uspehom. Med dijaki različnih izobraževalnih programov glede splošne ravni anksioznosti ni statistično značilnih razlik, se pa pri vseh spremenljivkah težave najbolj kažejo pri gimnazijcih, najmanj pa pri dijakih 3-letnih programov SPI, med katerimi je največji delež dijakov z odločbo o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami. Tudi pri merjenju komponent Lestvice izvršilnih funkcij (postavljanje ciljev, sprejemanje odločitev in načrtovanje; pozornost, iniciativnost, samospremljanje; organiziranje učnih pripomočkov; upravljanje s časom; delovni spomin; kontrola impulzov in čustev; preusmerjanje, prilagodljivost) med skupinama dijakov s PPPU in dijakov brez odločbe o usmeritvi ni statistično značilnih razlik. Med spoloma pri skupni spremenljivki izvršilne funkcije razlike niso statistično značilne, so pa fantje dosegli značilno višje rezultate (več težav) pri komponenti organiziranje šolskih potrebščin. Rezultati primerjave dijakov prvih letnikov z višjimi kažejo, da ne obstajajo statistično značilne razlike med njimi na nobeni od komponent izvršilnih funkcij. Obstajajo pa statistično značilne razlike v izvršilnih funkcijah v prid dijakom z višjimi ocenami. Pri dijakih različnih izobraževalnih programov ni razlik, so pa dijaki, ki obiskujejo program SPI v primerjavi z dijaki programov SSI in PTI bolj organizirani. Podatki kažejo na statistično značilne pozitivne povezave med obema lestvicama, Lestvico anksioznosti za učence in dijake AN-UD (Kozina, 2014) in Lestvico izvršilnih funkcij (prirejeno po Kaufman, 2010), kar pomeni, da se pri dijakih (s PPPU in brez), ki imajo pogostejše težave na področju izvršilnih funkcij, pojavlja višja raven splošne anksioznosti kot pri dijakih, katerih težave na področju izvršilnih funkcij so manj pogoste. Ugotovitve kažejo, da se otroci s posebnimi potrebami srečujejo s težavami na obeh merjenih področjih, kar bistveno vpliva na njihovo šolsko funkcioniranje. Zato bi njihovo diagnosticiranje lahko prispevalo k snovnanju preventivnih programov treningov in nudenja pomoči, ki po raziskavah (npr. Hudoklin, 2015) kažejo dobre rezultate.
Ključne besede: učne težave, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, anksioznost, izvršilne funkcije
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 568; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Izvršilne funkcije pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Jasna Senekovič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Izvršilne funkcije pri učencih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v prvem delu predstavljamo dosedanja spoznanja o izvršilnih funkcijah in učnih težavah v osnovni šoli, še posebej učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (PPPU). Tako smo v teoretičnem delu najprej opredelili osnovne pojme izvršilne funkcije, samoregulacija, metakognicija, učenje učenja in učne težave, posebej še primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Podrobneje smo povezali izvršilne funkcije in primanjkljaje na posameznih področjih učenja. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnika BRIEF za učitelje (Gioia, Isquith, Guy in Kenworthy, 2000) raziskovali izvršilne funkcije pri učencih s PPPU v primerjavi z vrstniki. Ob tem smo ugotavljali, na katerih področjih izvršilnih funkcij (inhibicija, menjavanje, čustvena kontrola, iniciativnost, delovni spomin, načrtovanje in organizacija, organizacija gradiv in spremljanje) imajo otroci največ težav. Pri omenjenih področjih smo kontrolirali tudi vlogo spola in starosti. Ugotovili smo, da imajo učenci s PPPU statistično pomembno večje primanjkljaje na dveh področjih: delovnem spominu in organizaciji gradiv. V ostalih kategorijah statistično pomembnih razlik ni bilo. Rezultati so pokazali tudi obstoj statistično pomembnih razlik glede na spol v inhibiciji in spremljanju. Več težav v teh dveh domenah izvršilnih funkcij imajo prav fantje. V ostalih kategorijah razlik med dekleti in fanti ni bilo. Statistično pomembnih razlik v izvršilnih funkcijah glede na starost nismo ugotovili.
Ključne besede: izvršilne funkcije, učne težave, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, delovni spomin, organizacija
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 192; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
Kognitivni računalniški trening kot dopolnitev dodatne strokovne pomoči in njegova učinkovitost pri učencih s posebnimi potrebami
Samira Lah, 2017, magistrsko delo

Opis: Študije, ki proučujejo učinkovitost kognitivnih treningov, naraščajo, manj pa je raziskav učinkovitosti računalniškega kognitivnega treninga pri otrocih s posebnimi potrebami. V raziskavi, v katero so bili vključeni učenci s posebnimi potrebami, smo ugotavljali učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga – virtualnega labirinta na učenčev kratkotrajni, delovni in dolgotrajni spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij in na izvršilne funkcije ter vpliv na šolski uspeh. V raziskavo je bilo vključenih 25 učencev, od tega je bilo 15 učencev v intervencijski skupini, ki je izvajala računalniški kognitivni trening 1-krat na teden po 45 minut, skupaj 10 ponovitev. V kontrolni skupini je bilo 10 učencev, ki treninga niso imeli. Z obema skupinama smo izvedli testiranje pred intervencijo in po njej z baterijo nevropsiholoških testov tipa papir-svinčnik in računalniško baterijo CogState. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik med trenirano in kontrolno skupino na nobenem merjenem področju v celoti, razen pri testu na področju hitrosti predelovanja informacij (p=0,01, d=-0,75). Pri nekaj testih smo se statistični pomembnosti približali (področja kratkotrajnega (p=0,07, d=0,78), dolgotrajnega spomina (p=0,08 in 0,07, d=0,38 in 0,59 ) in izvršilne funkcije (p=0,06, d=1,07)). Deskriptivna statistika pa je pokazala, da je trening izboljšal merjena kognitivna področja pri večini testov in verjetno so se učinki prenesli tudi na druga področja (šolske ocene). Na podlagi rezultatov sklepamo, da bi bilo v prihodnje smiselno vključevati računalniški kognitivni trening kot sredstvo za krepitev kognitivnih veščin, nevropsihološke testne baterije pa uporabiti za natančnejši vpogled v posameznikove kognitivne sposobnosti.
Ključne besede: računalniški kognitivni trening, otroci s posebnimi potrebami, pozornost, spomin, izvršilne funkcije, hitrost procesiranja informacij.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 88; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
Samoregulacija v povezavi z emocionalnim in socialnim razvojem predšolskih otrok
Julija Kukec, Biljana Stanković, 2018, magistrsko delo

Opis: Dosedanje raziskave samoregulacije ter socialnega in emocionalnega razvoja kažejo na povezanost med temi pomembnimi področji. Otroci z višjo samoregulacijo so bolj kompetentni na socialnem in emocionalnem področju, kar vpliva tudi na njihov kasnejši razvoj. Uspešna samoregulacija je pomemben razvojni mejnik v otroštvu in je celo prediktor kasnejšega uspeha na številnih življenjskih področjih. Namen naše raziskave je bil na populaciji otrok starih od 4 do 6 let ugotoviti povezanost toplega (prizadevni nadzor) in hladnega (izvršilne funkcije) aspekta samoregulacije ter povezanost slednjega z emocionalno stabilnostjo in prosocialnim vedenjem. Hoteli smo ugotoviti tudi spolne razlike otrok pri prizadevnem nadzoru, razlike v prizadevnem nadzoru glede na zakonski oz. partnerski status staršev ter razlike pri ocenjevanju prizadevnega nadzora s strani njihovih staršev in vzgojiteljev. V raziskavo je bilo vključenih 115 otrok iz dveh vrtcev na Hrvaškem, podatke pa smo pridobili tudi od njihovih staršev in vzgojiteljev. Prizadevni nadzor smo merili s kratko obliko Vprašalnika o vedenju otrok, izvršilne funkcije pa s Testom dimenzionalnega sortiranja kartic. Socialni razvoj otrok se je meril s Skalo za ocenjevanje prosocialnega in agresivnega vedenja, emocionalni razvoj pa z Ilustriranim projektivnim vprašalnikom emocionalne stabilnosti. Socio-demografske podatke smo pridobili z Vprašalnikom o osnovnih sociodemografskih podatkih. Rezultati korelacijske analize in analize variance so pokazali, da med prizadevnim nadzorom in izvršilnimi funkcijami obstaja statistično pomembna pozitivna korelacija, podobno kot med prizadevnim nadzorom in emocionalno stabilnostjo ter prosocialnim vedenjem in med izvršilnimi funkcijami in emocionalno stabilnostjo. Prav tako se pokazalo, da obstaja statistično pomembna razlika v prizadevnem nadzoru otrok glede na spol otrok, zakonski oz. partnerski status staršev ter med ocenjevanjem prizadevnega nadzora predšolskih otrok s strani njihovih staršev ter vzgojiteljev. Pomembne praktične implikacije naše raziskave se nanašajo na pridobivanje večjega razumevanja vloge samoregulacije pri emocionalnem in socialnem vedenju otrok, možnost spodbujanja socialnega razvoja predšolskih otrok skozi spodbujanje njihovih samoregulatornih sposobnosti in kapacitet ter potrebo pridobivanja podatkov o samoregulaciji otrok iz različnih virov.
Ključne besede: samoregulacija, prizadevni nadzor, izvršilne funkcije, prosocialno vedenje, emocionalna stabilnost, predšolski otroci
Objavljeno: 19.02.2018; Ogledov: 88; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici