1. Izvršilne funkcije in kognitivna rezerva v pozni odraslosti v povezavi z dvojezičnostjo : magistrsko deloNina Partljič, 2024, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo proučevali povezavo med dvojezičnostjo, izvršilnimi funkcijami in kognitivno rezervo pri starejših odraslih po 65. letu starosti. Vzorec je predstavljalo 36 udeležencev (18 enojezičnih in 18 dvojezičnih). V dvojezični skupini je devet oseb oba jezika pričelo usvajati hkrati (simultana dvojezičnost), devet jih je drugi jezik pričelo usvajati naknadno (sukcesivna dvojezičnost). V raziskavi smo uporabili naslednje instrumente: KPSS, CRIq, TMT, Digit span, Stroopov test, Test fonemske verbalne fluentnosti FAS in Vprašalnik o dvojezičnosti.
Zanimalo nas je, ali med skupinami obstajajo razlike v kognitivni rezervi in izvršilnih funkcijah. Predvidevali smo določene prednosti dvojezičnih posameznikov z izjemo testa verbalne fluentnosti, pri čemer smo pričakovali višje rezultate v enojezični skupini. Primerjave smo opravili tudi znotraj skupine dvojezičnih, pri čemer nas je zanimala primerjava med simultano in sukcesivno dvojezičnostjo.
Ugotovili smo, da so bile v povprečju na preizkusih uspešnejše enojezične osebe. Prav tako so njihovi rezultati nakazovali višjo kognitivno rezervo. Pri primerjavi dvojezičnih oseb so rezultati pokazali prednosti simultane dvojezičnosti.
Rezultati preteklih raziskav so mešani. Sklepamo, da je vzroke za to mogoče najti v različnih izbirah metod raziskovanja, raznolikosti pripomočkov, heterogenosti skupin in različnih pojmovanjih proučevanih konceptov. Potreba po oblikovanju skupnih smernic je med raziskovalci velika in večkrat izpostavljena tema.
Ključne besede: izvršilne funkcije, kognitivna rezerva, dvojezičnost, pozna odraslost
Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami v obdobju zgodnjega otroštva : magistrsko deloNastasja Urankar, 2022, magistrsko delo Opis: Zgodnje učenje samoregulacijskih veščin vodi v optimalen razvoj otroka. Otrok s pomočjo samoregulacije uravnava svoja čustva, misli in vedenja. Slabše samoregulacijske veščine in negativne izkušnje v zgodnjem otroštvu pa lahko prispevajo k pojavu psihosocialnih težav. Samoregulacija in psihosocialne težave sta pomembna konstrukta, ki se razvijata v obdobju zgodnjega otroštva. Namen magistrske naloge je preučiti povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami predšolskih otrok glede na njihov spol in starost. V raziskavi je sodelovalo 129 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljena merska pripomočka sta bila Vprašalnik o prednostih in težavah − SDQ, s katerim preverjamo izraženost psihosocialnih težav in Vprašalnik o izvršilnih funkcijah − BRIEF-P, ki ga uporabljamo za oceno posameznikove samoregulacije. Rezultati so pokazali, da se samoregulacija in psihosocialne težave v obdobju zgodnjega otroštva medsebojno povezujejo. Statistično pomembne razlike so se pokazale v izraženosti samoregulacije glede na spol; deklice so imele v primerjavi z dečki višje izraženo samoregulacijo. V raziskavi nismo ugotovili statistično pomembne razlike v izraženosti samoregulacije med mlajšimi in starejšimi otroki. Statistično pomembno so se s starostjo povezovale le nekatere dimenzije samoregulacije. Raziskava ni pokazala statistično pomembne razlike med spoloma v izraženosti psihosocialnih težav. Ugotovljena pa je bila statistično pomembna razlika med mlajšimi in starejšimi otroki v izraženosti psihosocialnih težav.
Z raziskavo smo poglobili vpogled v pomembnost optimalnega razvoja samoregulacijskih veščin, ki otroku pomagajo, da lažje premagajo psihosocialne težave in izražajo več prosocialnega vedenja.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, samoregulacija, izvršilne funkcije, psihosocialne težave, prosocialno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 920; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvuAna Kljajič, 2020, magistrsko delo Opis: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro
razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih
otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med
spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V
raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski
pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma,
vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go«
naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh
nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na
spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se
številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P,
nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri
nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in
načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij
vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih
nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še
rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se
izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1524; Prenosov: 257
Celotno besedilo (1,05 MB) |
4. Povezava med delovnim spominom in variabilnostjo srčnega utripa: sistematični pregled literatureAnita Amon, 2020, magistrsko delo Opis: Model nevralno-visceralne integracije predvideva, da so možganska področja, ki procesirajo delovno-spominske zahteve, in področja, ki nadzorujejo avtonomno živčevje, povezana v isti funkcionalni krogotok in so soodvisna. Iz tega izhaja hipoteza, da se uporaba kapacitet delovnega spomina odraža v pokazatelju aktivnosti avtonomnega sistema – variabilnosti srčnega utripa. Preverjena je bila v nekaterih empiričnih raziskavah, medtem ko so pregledi literature redki oziroma jih ni. S sistematičnim pregledom empiričnih člankov, ki so preverjali povezavo med variabilnostjo srčnega utripa in delovnim spominom, smo ugotavljali, ali med navedenima pojavoma obstaja korelacija. Pregled literature smo opravili v skladu s PRISMA priporočili za sistematične preglede literature. V končno analizo smo vključili 37 člankov, ki so ustrezali vnaprej določenim kriterijem vključevanja. Analiza je pokazala, da avtorji konsistentno ugotavljajo nižjo variabilnost srčnega utripa med reševanjem naloge delovnega spomina v primerjavi z mirovanjem. Razen tega v uspešnosti pri nalogah delovnega spomina odnos z variabilnostjo srčnega utripa ni bil razviden, kar bi pričakovali glede na model nevralno-visceralne integracije. Korelacije z variabilnostjo srčnega utripa v mirovanju večinoma niso bile statistično pomembne.
Ključne besede: model nevralno-visceralne integracije, avtonomno živčevje, izvršilne funkcije
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1156; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,34 MB) |
5. Vpliv treninga juda na simptome ADHD pri učencih osnovne šoleMojca Antolinc, 2020, magistrsko delo Opis: Hiperaktivna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti ali pogovorno ADHD spada v skupino vedenjsko-čustvenih motenj, ki jo zadnja leta diagnosticirajo vedno več otrokom. Osebe s hiperaktivno motnjo so hendikepirane na različnih področjih, kar jim onemogoča uspešno delovanje v družbi. Takšne osebe so zaradi svojih pogostih impulzivnih dejanj dojemane kot nevzgojene, agresivne, razvajene, zaradi nizke koncentracije dosegajo slabše šolske uspehe in so zaradi težav na področjih izvršilnih funkcij manj organizirane, dosledne ter samoiniciativne. V današnjem času se lahko osebam z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti uspešno pomaga pri zmanjševanju navedenih težav z različnimi metodami: osebe z ADHD lahko uporabljajo zdravila za boljšo koncentracijo, lahko si pomagajo z različnimi terapijami ali s pravilnim prehranjevanjem, nenazadnje jim lahko pomaga vključevanje v športne dejavnosti, kjer lahko svojo odvečno energijo sprostijo na družbeno sprejemljiv način. Šport pozitivno vpliva tudi na vse ostale telesne procese posameznika, njegove vrednote in njegovo telesno zdravje. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo otrok, ki obiskujejo trening juda in imajo diagnosticirano motnjo ADHD, preveriti, ali lahko judo, torej disciplina s specifično filozofijo, vpliva na izboljšanje simptomov ADHD oziroma otrokovih izvršilnih funkcij. Z dvomesečno raziskavo, v kateri je sodelovalo 19 otrok, od tega jih je 7 enkrat tedensko obiskovalo treninge juda, ostalih 12 pa jih je bilo v kontrolni skupini brez posebne naloge, smo s standardiziranim vprašalnikom BRIEF preverjali, ali je prišlo do izboljšanja različnih področij otrokovih izvršilnih funkcij. Po statistični obdelavi s programom SPSS smo ugotovili, da je pri otrocih, ki so obiskovali treninge juda, na vseh enajstih področjih izvršilnih funkcij prišlo do izboljšanja prvotnih rezultatov disfunkcije. Pri nekaterih posameznih izvršilnih funkcijah je prišlo tudi do statistično pomembnih razlik v izboljšanju rezultatov disfunkcije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo judu kot disciplini pripisali pomembno vlogo pri odpravljanju težav na področju izvršilnih funkcij otrok z ADHD.
Ključne besede: motnja pozornosti in koncentracije, ADHD, izvršilne funkcije, judo, šport
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1607; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,62 MB) |
6. Učinki kognitivnega treninga na kognitivne funkcije v pozni odraslostiKarmen Hebar, 2019, magistrsko delo Opis: V zadnjih desetletjih je bilo izvedenih veliko raziskav o kognitivnem treningu na populaciji zdravih starejših odraslih kot aktivnosti, ki bi lahko preventivno delovala proti prezgodnjemu kognitivnemu upadu ali celo izboljšala kognitivno delovanje. Vendar raziskave kažejo različne rezultate v odvisnosti od številnih dejavnikov.
Namen naloge je bil proučiti ali lahko s specifičnim enomodalnim, kombiniranim (procesnim in strateškim), večdomenskim kognitivnim treningom pozornosti, spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij, izboljšamo rezultate na merah nekaterih kognitivnih funkcij pri zdravih starejših odraslih. V raziskavi smo merili kratkotrajne in bližnje transferne učinke kognitivnega treninga, papir-svinčnik tehnike. Preveriti smo želeli, ali trening pripomore k izboljšanju (slušno verbalnega in vidno prostorskega) kratkoročnega, delovnega in dolgoročnega spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij. Proučiti smo želeli tudi, ali trening pripomore k izboljšanju razpoloženja (pozitivnega in negativnega učinka) in subjektivnega doživljanja zadovoljstva v življenju.
V raziskavi je sodelovalo 20 preizkušancev, starih od 65 do 74 let (deset v kontrolni in deset v eksperimentalni skupini), ki so ustrezali vključitvenim merilom. Eksperimentalna skupina je bila deležna sedemtedenskega kognitivnega treninga, ki je potekal enkrat tedensko, v trajanju 90 minut. Rezultati raziskave so pokazali statistično pomembno večje izboljšanje pri udeležencih eksperimentalne skupine, v primerjavi s kontrolno skupino, v slušno verbalnem takojšnjem spominskem priklicu, v vidno prostorskem takojšnjem in odloženem spominskem priklicu, na nekaterih merah izvršilnih funkcij in dolgotrajnega spomina (na testu verbalne fluentnosti) in v kratkotrajnem številskem priklicu (na testu številskega spominskega obsega naprej). Statistično pomembno večje izboljšanje pa se ni pokazalo v verbalnem odloženem priklicu, v delovnem spominu (na testu številskega obsega nazaj), na nekaterih merah izvršilnih funkcij (na TMT testu) ter na nobeni od samoocenjevalnih lestvic razpoloženja in zadovoljstva z življenjem.
Ključne besede: kognitivni trening, izvršilne funkcije, pozornost, hitrost procesiranja, (delovni) spomin, verbalni spomin, vidno prostorski spomin
Objavljeno v DKUM: 09.01.2020; Ogledov: 1998; Prenosov: 429
Celotno besedilo (2,42 MB) |
7. Učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvojuNastasija Mahne, 2018, magistrsko delo Opis: Več študij je preučevalo bližnje in daljne transferne učinke kognitivnega treninga (predvsem treninga delovnega spomina), a je bilo le malo študij narejenih na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Iz tega razloga smo želeli v naši raziskavi preveriti, kakšne učinke ima računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – na kognitivne funkcije otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi so nas še posebej zanimali učinki treninga na izvršilne funkcije in, z njimi povezane, kognitivne funkcije. Pri ugotavljanju primanjkljajev izvršilnega funkcioniranja otrok z motnjo v duševnem razvoju so si študije enotne v tem, da imajo v primerjavi z otroki primerljive kronološke starosti otroci z motnjo v duševnem razvoju slabše izvršilne funkcije. Ko primerjamo otroke z motnjo v duševnem razvoju z otroki primerljive mentalne starosti, pa ugotovitve niso konsistentne. Morda k temu pripomore tudi dejstvo, da večina študij ne preučuje celostne slike izvršilnega funkcioniranja, ampak se študije bolj osredotočajo na posamezne izvršilne funkcije. S tega vidika smo v naši raziskavi preverjali učinke na številne izvršilne in druge kognitivne funkcije: delovni spomin, inhibicijo, preklapljanje, emocionalno kontrolo, začenjanje, načrtovanje, organiziranje materialov, preverjanje kakovosti ali napredka, pozornost, hitrost procesiranja vizualnih informacij, dolgotrajni in kratkotrajni spomin.
V raziskavi je sodelovalo 21 učencev, 11 v eksperimentalni in 10 v kontrolni skupini. Vključili smo učence od 4. do 9. razreda, stari so bili od 10 do 19 let. Eksperimentalna skupina je trening izvajala 12x po 35 minut. Intervencija je potekala skupinsko, 2x na teden. Kontrolna skupina je bila pasivna in ni izvajala nobenih aktivnosti. Pred in po končanih treningih smo udeležence v kontrolni in eksperimentalni skupini testirali z nevropsihološkimi testi in računalniško baterijo CogState, razrednikom pa smo razdelili vprašalnik BRIEF za učitelje, ki so ga izpolnili za vsakega učenca posebej.
Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri številnih merah izvršilnih funkcij pomembno izboljšala svoj rezultat s prvega na drugo testiranje. Pomembne izboljšave pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino pa so se pokazale pri nalogah AVLT – totalna pridobitev, AVLT IV ter Testu povezovanja – A delu. Rezultat se je zelo približal statistični pomembnosti tudi pri nalogi verbalne fluentnosti, kjer so morali udeleženci v eni minuti našteti čim več živali na črko K ter pri meri natančnosti izvedbe Testa asociativnega učenja parov (CPAL, acc).
Ugotovitve torej kažejo, da je računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedljiv in učinkovit. Pri našem vzorcu so se pokazali pomembni učinki treninga na nekatera merjena področja. Smiselne bi bile torej nadaljnje študije treninga pri tej skupini otrok, da bi ugotovili, kakšen trening je zanje najbolj učinkovit. Dobro bi bilo tudi razmisliti o vključitvi tovrstnih treningov v šolsko okolje.
Ključne besede: računalniški kognitivni trening, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, izvršilne funkcije, spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij
Objavljeno v DKUM: 22.10.2018; Ogledov: 1979; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,16 MB) |
8. Ali sta izgorelost in depresivnost ločeni simptomatiki: vloga kognitivnih funkcijNika Kastelic, 2018, magistrsko delo Opis: Izgorelost in depresija sta razširjena fenomena naše družbe s številnimi negativnimi posledicami. Pojavljajo se vprašanja, ali sta ti dve simptomatiki ločeni ali ne. Ker za izgorelost še vedno ni univerzalne definicije ali jasno določenih diagnostičnih kriterijev, se v praksi pogosto obravnava kar v sklopu depresivnih motenj. Namen pričujoče študije je bil podrobneje proučiti kognitivne funkcije pri izgorelih in depresivnih udeležencih ter ugotoviti, ali med njimi obstajajo razlike na področju spomina, pozornosti in izvršilnih funkcij. Na vzorcu 54 udeležencev je bilo ugotovljeno, da depresivni udeleženci v primerjavi z izgorelimi dosegajo slabše rezultate na vseh treh kognitivnih testih, pri čemer so se med depresivnimi in kontrolno skupino pokazale statistično pomembne razlike na testu spomina in pozornosti. Ugotovili smo, da so se med skupinama pokazale določene razlike, saj so izgoreli na testu pozornosti v primerjavi z drugimi skupinami delali največ napak, medtem ko so bile za depresivne udeležence na WCST značilne pogostejše perseveracije. Najslabše rezultate na kognitivnih testih so na splošno dosegli udeleženci v klinični obravnavi, zlasti klinično depresivni, ki so imeli hkrati tudi najresnejše psihopatološke simptome. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da gre za ločeni simptomatiki, a je na tem mestu zaradi omejitev raziskave za dokončne zaključke potrebno večje število študij, ki bi z longitudinalnim pristopom na številnejšem vzorcu klinično izgorelih in depresivnih ugotavljale razlike v kognitivnih funkcijah med skupinama.
Ključne besede: izgorelost, depresivnost, depresija, kognitivne funkcije, spomin, pozornost, izvršilne funkcije
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1323; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,85 MB) |
9. Samoregulacija v povezavi z emocionalnim in socialnim razvojem predšolskih otrokJulija Kukec, Biljana Stanković, 2018, magistrsko delo Opis: Dosedanje raziskave samoregulacije ter socialnega in emocionalnega razvoja kažejo na povezanost med temi pomembnimi področji. Otroci z višjo samoregulacijo so bolj kompetentni na socialnem in emocionalnem področju, kar vpliva tudi na njihov kasnejši razvoj. Uspešna samoregulacija je pomemben razvojni mejnik v otroštvu in je celo prediktor kasnejšega uspeha na številnih življenjskih področjih.
Namen naše raziskave je bil na populaciji otrok starih od 4 do 6 let ugotoviti povezanost toplega (prizadevni nadzor) in hladnega (izvršilne funkcije) aspekta samoregulacije ter povezanost slednjega z emocionalno stabilnostjo in prosocialnim vedenjem. Hoteli smo ugotoviti tudi spolne razlike otrok pri prizadevnem nadzoru, razlike v prizadevnem nadzoru glede na zakonski oz. partnerski status staršev ter razlike pri ocenjevanju prizadevnega nadzora s strani njihovih staršev in vzgojiteljev.
V raziskavo je bilo vključenih 115 otrok iz dveh vrtcev na Hrvaškem, podatke pa smo pridobili tudi od njihovih staršev in vzgojiteljev. Prizadevni nadzor smo merili s kratko obliko Vprašalnika o vedenju otrok, izvršilne funkcije pa s Testom dimenzionalnega sortiranja kartic. Socialni razvoj otrok se je meril s Skalo za ocenjevanje prosocialnega in agresivnega vedenja, emocionalni razvoj pa z Ilustriranim projektivnim vprašalnikom emocionalne stabilnosti. Socio-demografske podatke smo pridobili z Vprašalnikom o osnovnih sociodemografskih podatkih.
Rezultati korelacijske analize in analize variance so pokazali, da med prizadevnim nadzorom in izvršilnimi funkcijami obstaja statistično pomembna pozitivna korelacija, podobno kot med prizadevnim nadzorom in emocionalno stabilnostjo ter prosocialnim vedenjem in med izvršilnimi funkcijami in emocionalno stabilnostjo. Prav tako se pokazalo, da obstaja statistično pomembna razlika v prizadevnem nadzoru otrok glede na spol otrok, zakonski oz. partnerski status staršev ter med ocenjevanjem prizadevnega nadzora predšolskih otrok s strani njihovih staršev ter vzgojiteljev.
Pomembne praktične implikacije naše raziskave se nanašajo na pridobivanje večjega razumevanja vloge samoregulacije pri emocionalnem in socialnem vedenju otrok, možnost spodbujanja socialnega razvoja predšolskih otrok skozi spodbujanje njihovih samoregulatornih sposobnosti in kapacitet ter potrebo pridobivanja podatkov o samoregulaciji otrok iz različnih virov.
Ključne besede: samoregulacija, prizadevni nadzor, izvršilne funkcije, prosocialno vedenje, emocionalna stabilnost, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 3061; Prenosov: 443
Celotno besedilo (1,26 MB) |
10. Kognitivni računalniški trening kot dopolnitev dodatne strokovne pomoči in njegova učinkovitost pri učencih s posebnimi potrebamiSamira Lah, 2017, magistrsko delo Opis: Študije, ki proučujejo učinkovitost kognitivnih treningov, naraščajo, manj pa je raziskav učinkovitosti računalniškega kognitivnega treninga pri otrocih s posebnimi potrebami. V raziskavi, v katero so bili vključeni učenci s posebnimi potrebami, smo ugotavljali učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga – virtualnega labirinta na učenčev kratkotrajni, delovni in dolgotrajni spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij in na izvršilne funkcije ter vpliv na šolski uspeh. V raziskavo je bilo vključenih 25 učencev, od tega je bilo 15 učencev v intervencijski skupini, ki je izvajala računalniški kognitivni trening 1-krat na teden po 45 minut, skupaj 10 ponovitev. V kontrolni skupini je bilo 10 učencev, ki treninga niso imeli. Z obema skupinama smo izvedli testiranje pred intervencijo in po njej z baterijo nevropsiholoških testov tipa papir-svinčnik in računalniško baterijo CogState. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik med trenirano in kontrolno skupino na nobenem merjenem področju v celoti, razen pri testu na področju hitrosti predelovanja informacij (p=0,01, d=-0,75). Pri nekaj testih smo se statistični pomembnosti približali (področja kratkotrajnega (p=0,07, d=0,78), dolgotrajnega spomina (p=0,08 in 0,07, d=0,38 in 0,59 ) in izvršilne funkcije (p=0,06, d=1,07)).
Deskriptivna statistika pa je pokazala, da je trening izboljšal merjena kognitivna področja pri večini testov in verjetno so se učinki prenesli tudi na druga področja (šolske ocene). Na podlagi rezultatov sklepamo, da bi bilo v prihodnje smiselno vključevati računalniški kognitivni trening kot sredstvo za krepitev kognitivnih veščin, nevropsihološke testne baterije pa uporabiti za natančnejši vpogled v posameznikove kognitivne sposobnosti.
Ključne besede: računalniški kognitivni trening, otroci s posebnimi potrebami, pozornost, spomin, izvršilne funkcije, hitrost procesiranja informacij.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 2429; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,85 MB) |
