| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvrševanje kazni zapora v ZPKZ Dob pri Mirni pred in po letu 1991 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Gašper Tramte, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni zgodovina Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, način izvrševanja kazenskih sankcij, položaj zapornikov in položaj penoloških delavcev. Namen diplomskega dela sta prikaz in primerjava izvrševanja kazenskih sankcij v Sloveniji pred in po letu 1991, saj se je od pričetka izvrševanja kazni zapora do danes, še posebej pa z osamosvojitvijo Republike Slovenije, marsikaj spremenilo. Način izvrševanja kazenskih sankcij se je skozi zgodovino zaradi spreminjanja zakonodaje in bolj humanega načina dela močno spremenil. V zavodih za prestajanje kazni zapora obsojenci živijo izolirani od zunanjega sveta, od njih se zahteva podrejanje pravilom in ukazom, za nespoštovanje reda in discipline so kaznovani. Obsojenci so v zavodu za prestajanje kazni zapora pod nadzorom, njihovo življenje na prestajanju zaporne kazni je z različnimi predpisi že vnaprej urejeno z omejenimi telesnimi in duševnimi potrebami. Njihove pravice so zato urejene tako z različnimi državnimi kakor tudi mednarodnimi zakoni in zakonskimi akti. Izgradnja zapora na Dobu se je pričela leta 1956, prvotni bivalni in gospodarski objekti so bili skoraj v celoti zaključeni leta 1963. V letu 2011 sta bila dograjena še dva nova oddelka. ZPKZ Dob je imel v svoji zgodovini dva upora obsojencev in eno gladovno stavko večjega števila zaprtih oseb.
Ključne besede: diplomske naloge, izvrševanje kazni zapora, zapor, ZPKZ Dob, pravosodni policist, obsojenec
Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 961; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (832,45 KB)

2.
Vpliv Uredbe 650/2012 o dedovanju na zapuščinske postopke z mednarodnim elementom ter primerjalnopravni vidik vloge notarjev v Sloveniji in na Hrvaškem v zapuščinskih postopkih : magistrsko delo
Doroteja Čebular, 2019, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge se posvetim uredbi, ki je namenjena poenotenju in harmonizaciji dednega prava med državami članicami. Razpršenost premoženja se iz leta v leto povečuje. V vsakodnevnem prometu, še posebej v primerih dedovanja, takšne tendence povzročajo kar nekaj težav. Pri problematiki mednarodnega dedovanja smo se srečevali s težavo različnih nacionalnih ureditev in pomanjkanjem poenotenih kolizijskih pravil posameznih držav članic. Glavna vprašanja, na katera se je moralo odgovoriti, je pravo katere države naj se uporabi in kateri organ naj bo pristojen. S sprejetjem Uredbe št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju se je kar nekaj področij dednega prava harmoniziralo. Na novo uveden instrument je evropsko potrdilo o dedovanju, ki bo strankam postopka olajšal dokazovanje njihovega položaja in njihovih pravic. Države članice so ubrale različne poti pri določitvi organov, ki so pristojni za nekatera nova opravila v zapuščinskih postopkih in imajo dovoljenje za izdajo evropskih potrdil o dedovanju, saj je na primer Slovenija obdržala sodišče, kot tisti organ, ki je pristojen za izdajanje evropskega potrdila o dedovanju, medtem, ko so na Hrvaškem notarji tisti, ki delujejo kot pooblaščenci sodišča in posledično oni vodijo zapuščinske postopke in izdajajo evropska potrdila o dedovanju. Drugi del magistrske naloge pa sem posvetila primerjavi pristojnosti v zapuščinskih postopkih med notarji v Sloveniji in na Hrvaškem. Že na prvi pogled je jasno, da je vloga slovenskega notarja v primerjavi s hrvaškim v zapuščinskem postopku občutno manjša. V Sloveniji je še vedno sodišče tisto, ki vodi ključna opravila, medtem ko lahko notar na Hrvaškem opravlja vsa dejanja in izdaja odločbe, ki jih sicer izdaja sodišče, če ni z zakonom drugače določeno. Prav tako so predstavljene prednosti in slabosti obeh sistemov, kakor jih vidi stroka, tako s področja teorije kot tudi iz prakse.
Ključne besede: Uredba o dedovanju, dedovanje s čezmejnim elementom, pristojnost, priznavanje in izvrševanje odločb, sprejemljivost in izvrševanje javnih listin, evropsko potrdilo o dedovanju, zapuščinski postopki, pooblastila notarja
Objavljeno v DKUM: 28.06.2019; Ogledov: 1530; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (661,11 KB)

3.
Primerjalnopravni pregled ureditve postopkov v sporih majhne vrednosti
Katja Drnovšek, 2014, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: upniki, spori majhne vrednosti, denarne obveznosti, eksekvatura, čezmejno izvrševanje terjatev
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1054; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (328,00 KB)

4.
Evalvacija informacijskega sistema Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij - eZapori : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeve
Damir Molan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu najprej na splošno obravnava upravljanje informacijske varnosti v javni upravi, obvladovanje tveganj ter sistem upravljanja informacijske varnosti. Sledi predstavitev ureditve informacijske varnosti na konkretnem primeru aplikacije eZapori, vzpostavljene pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij zaradi izvrševanja nalog in pristojnosti na področju izvrševanja kazenskih sankcij. V navedenem informacijskem sistemu se zbirajo, obdelujejo in shranjujejo različni podatki o osebah, ki so sprejete v zavode oziroma prevzgojni dom. Ti podatki uživajo posebno pravno varstvo, zato mora informacijski sistem, ki ga uporabljajo Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, njegove organizacijske enote in drugi organi, ki delujejo na področju izvrševanja kazenskih sankcij, zagotavljati ustrezno informacijsko varnost. V drugem delu diplomskega dela se z empirično raziskavo ugotavlja mnenje uporabnikov aplikacije eZapori, t.j. zaposlenih v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, o informacijski varnosti ter njihova seznanjenost z ukrepi ob potencialnem incidentu. Z anketnim vprašalnikom se je preverjalo, ali so zaposleni seznanjeni z grožnjami informacijskemu sistemu, pomenom nepooblaščenega dajanja informacij in pravil, ki preprečujejo ter onemogočajo nepooblaščeno dostopanje, ter se zavedajo posledic nepooblaščenih dostopov. Z anketnim vprašalnikom se je ugotavljalo tudi zadovoljstvo zaposlenih z aplikacijo eZapori.
Ključne besede: informacijski sistemi, informacijska varnost, zapori, Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 2333; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (644,24 KB)

5.
Sistemi izvrševanja kazenskih sankcij v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študija
Miran Matasić, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaporna kazen je prešla dolgo pot od tradicionalnega zapornega sistema in totalitarnega režima do modernega rehabilitacijskega zapora. Ne tako oddaljena zgodovina nam pokaže, da so države Evrope z reformo kazensko pravnega sistema naredile velik korak in napredek k vzpostavljanju demokratičnih institucij izvrševanja kazenskih sankcij. Obstajajo standardi vodilnih evropskih institucij, ki zajemajo kriterije humanosti in spoštovanja človekovega dostojanstva, ki naj bi se jih države držale, a ponekod je še zmeraj viden velik razkorak med teorijo in prakso. Izvrševanje kazenske sankcije temelji na rehabilitaciji in ne retribuciji. Visoka stopnja prestajanja kazni je rezultat pretirane uporabe pripora kot tudi izrekanja zaporne kazni za obsojene storilce. Ključna zadeva pri zmanjšanju prenatrpanosti v zaporih je sprememba zakonikov in izrekanje kazni, ki so alternativa k zaporni kazni. Pri postavljanju standardov za izvršitev zapornih kazni imata UN in EU pomembno vlogo. Evropska zaporska pravila dajejo smernice zaporom po Evropi pri pravilnem izvrševanju zapornih kazni. Pravila niso zakonsko obvezujoča, saj v nekaterih državah nimajo dovolj sredstev za pravilno delovanje institucij, so pa kot vodilo državam, da stremijo k cilju pravilnega izvrševanja sankcij po evropskih standardih. V diplomskem delu smo predstavili situacijo v posameznih evropskih zaporih in ugotovili, da je način izvrševanja kazenskih sankcij po Evropi zelo različen. Vsaka država ima dodelan svoj sistem, imajo pa veliko skupnih problemov, kot so prenatrpanost, probleme z drogami, korupcijo in premalo denarnih sredstev, namenjenih kazensko-pravnem sistemu. Skandinavske države se predstavljajo kot izjeme in služijo kot zgled vsem ostalim pri izvrševanju sistema kazenskih sankcij, z majhnim številom zaprtih in humanimi pogoji v zaporih. Situacija je v srednji in zahodni Evropi nedvomno boljša kot v vzhodni, kjer je vpliv starega sistema in totalitarnega režima še opazen. Države v zahodni Evropi so tudi finančno močnejše, kar pripomore k učinkovitejšemu sistemu izvrševanja kazni.
Ključne besede: policija, kaznovanje, kazenske sankcije, izvrševanje kazenskih sankcij, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1332; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (606,53 KB)

6.
IZVRŠEVANJE STARŠEVSKE SKRBI: PREDSTAVITEV IN PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN ITALIJO
Alenka Škof, 2016, diplomsko delo

Opis: Roditeljska pravica je pravica staršev, v okviru katere skrbijo za korist svojih mladoletnih otrok. Gre za skupek pravic in dolžnosti staršev do svojih otrok. Temelj pravic in dolžnosti izhaja iz ustave RS, katera v 54. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. V mednarodnih dokumentih je izraz roditeljska pravica nadomestil izraz starševska skrb. Gre za širši pojem. Ne obsega le pravice in dolžnosti naravnih staršev, temveč tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, torej posvojiteljev. V Sloveniji je področje družinskega prava urejeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerem se še vedno uporablja izraz roditeljska pravica. V Italiji je to področje urejeno v Civilnem zakoniku, in sicer v prvi knjigi. Leta 2013 je zakonodajni odlok na podlagi reforme iz leta 2012 prinesel spremembe v Civilni zakonik, med katerimi je bil tudi prehod roditeljske pravice v starševsko odgovornost.
Ključne besede: roditeljska pravica, starševska skrb, starševska odgovornost, dolžnosti staršev, pravice otrok, izvrševanje roditeljske pravice, odnos med starši in otroki, družinsko pravo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1955; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (723,36 KB)

7.
PRAVICA ZAPORNIKOV DO DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Klara Tršan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika prestajanja kazni zapora z vidika zapornikov, njihovih partnerjev, otrok in ostalih družinskih članov. Poudarek je na pravici do družine. Tekom pisanja diplomske naloge sem pojem oz. obseg pravice do družine razširjala. Tako sem poleg pravice do stikov z družino, ki jo obsojenci že imajo, in jih uresničujejo preko obiskov, telefonskih pogovorov in prostih izhodov, v to naslovno pravico zajela tudi željo po družini, po otroku. V diplomski nalogi sem najprej predstavila kazen zapora in namen tovrstne kazni, nato pravice zapornikov in pravne akti, ki jih urejajo. Izpostavila pa sem predvsem obsojenke in otroke, ki z njimi odraščajo v zaporu, prav tako družine, ki zunaj, pogosto v še večji stiskah, prestajajo »kazen«, ki je niso zagrešile. Te skupine ljudi sem izpostavila, ker premalokrat pomislimo, da kazen zapora vpliva tudi na njih oz. vpliva drugače, kot na moške zapornike, ki predstavljajo večinski del. Osredotočila sem se na zapornice v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, saj je število ženskih obsojenk iz leta v leto višje, razmere v zavodu pa se ne spreminjajo.
Ključne besede: kazenski zavodi, izvrševanje kazni, obsojenke, družina in otroci, obiski zakoncev in družine, spolni stiki
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 1612; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (858,19 KB)

8.
MEJE NACIONALNE PROCESNE AVTONOMIJE
Denis Baghrizabehi, 2015, magistrsko delo

Opis: Avtor se v magistrskem delu ukvarja z ugotavljanjem meja nacionalne procesne avtonomije, s tem pa posledično začrta tudi njen obseg. Gre za v veliki meri nerazjasnjeno področje prava EU, ki odreja razmerje med (materialnim) pravom EU in nacionalnim (procesnim) pravom. Nacionalna procesna avtonomija je načelo prava EU, ki v svoji vsebini državam članicam omogoča, da samostojno določajo in urejajo postopke, s katerimi posamezniki uveljavljajo pravice, ki jim jih daje pravo EU, v kolikor pravo EU samo ne ureja tega področja. Pri tem države članice niso povsem avtonomne, saj bi jim povsem liberalna interpretacija obravnavanega načela omogočila, da preprečijo ali otežkočijo položaj posameznika, kadar si slednji prizadeva realizirati pravice, ki izhajajo iz prava EU. Sodišče Evropske unije je to nevarnost prepoznalo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in posledično razvilo dve poglavitni omejitvi procesne avtonomije - načelo učinkovitosti in načelo enakovrednosti. Tekom nadaljnjih desetletij je sodna praksa omenjenega Sodišča izvrgla dodatne omejitve procesne avtonomije, že obstoječe pa nadgradila. Vendar se ves ta čas ni izoblikoval enoten pravni okvir, ki bi nacionalnim organom in zakonodajalcu posamezne države članice vnaprej in razmeroma določno znal predočiti in začrtati meje nacionalne procesne avtonomije. Še več, omejitve so se drobile na posamezne fragmente, ki so zgolj poudarjali potrebo po venomer vnovičnem ad hoc presojanju meja oz. obsega procesne avtonomije. Avtor poskuša z analizo širšega spektra pravnih razmerij predstaviti ozadje nedodelanega nabora pravnih načel, ki botrujejo omejitvam procesne avtonomije. Magistrsko delo se ne ogiba partikularne narave sodniškega drobirja, ki ga je ustvarila nestanovitna praksa Sodišča, temveč ga poskuša prikazati na kar se da sistematično ubran način. Po predstavitvi temeljnih načel, ki urejajo razmerje med pravom EU in nacionalnim pravom, se avtor osredotoči na omejitvi načel učinkovitosti in enakovrednosti. V nadaljevanju je pozornost posvečena načelu učinkovitega sodnega varstva kot (dodatni) omejitvi procesne avtonomije, na kratko pa je predstavljeno tudi razmerje med omenjenim načelom in načelom učinkovitosti. Drugi del magistrskega dela je namenjen krajši analizi izbranih kategorij pravnih sredstev in avtonomnosti (ali manku le-te), ki jo države članice načeloma posedujejo pri določanju in urejanju taistih pravnih sredstev, s katerimi posamezniki uveljavljajo pravice iz pravnega reda EU. V zadnjem delu magistrskega dela, avtor zaokroži dognanja predhodnih poglavij in poskuša bralcu naslikati celostno podobo načela procesna avtonomije (in njenih meja).
Ključne besede: nacionalna procesna avtonomija, postopkovna avtonomija, posredna kolizija, učinkovitost, enakovrednost, učinkovito sodno varstvo, izvrševanje prava EU, pravna sredstva
Objavljeno v DKUM: 12.04.2016; Ogledov: 3346; Prenosov: 1244
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
Izvrševanje alternativnih oblik kazenskih sankcij
Anja Jagodič, 2015, diplomsko delo

Opis: Storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino deležni različnih obravnav. Antično kazensko pravo, kar velja tudi za rimske zakonike, je storilce različnih kazenskih dejanj obravnavalo zelo okrutno. Humanizem v 16. stoletju, ki se je v svojih temeljnih delih obračal k človeku in ga povzdigoval v njegovi biti, je pogled na storilce kaznivih dejanj nekoliko spremenil in s tem tudi oblike njihovega kaznovanja. Danes se v različnih državah sveta poslužujejo različnih kazenskih sankcij, ponekod je v veljavi še vedno smrtna kazen, Evropska unija, in Slovenija kot njena članica, se medtem opira na temeljne človekove pravice. Varovanje in spoštovanje človekovega življenja pri tem ostajata visoko med prioritetami, ki jih morajo spoštovati vse članice, s tem pa nasprotujejo tudi smrtni kazni. V moderni družbi, del katere smo, pa se deviantnost vendarle veča, kar vodi v večje število obravnav, to pa posledično v večji delež državnega proračuna, ki je temu namenjen. Ne pozabimo na kapacitete kazenskih institucij, ki so skoraj do potankosti napolnjene. Poleg klasičnih prisilnih oblik izvrševanja kazenskih sankcij, so se v zadnjem času pojavile oblike alternativnega izvrševanja kazni. Posledice uvedbe so poleg razbremenitve kapacitet kazenskih institucij tudi pozitivni fiskalni učinki, država pa s tem izkazuje tudi večjo humanost v družbi. Kljub dokaj podrobni in obširni zakonski ureditvi, ki je doživela kar nekaj sprememb, vseh usmerjenih pretežno v možnosti čim širše uporabe alternativnih sankcij, pa pri izvrševanju in predvsem nadzoru nad izvrševanjem alternativnih kazenskih sankcij prihaja do pomanjkljivosti, posledično sistem ne prinaša učinkov, kot bi jih moral in mogel. Še vedno je veliko nerešenih vprašanj, predvsem praktičnega vidika, kar otežuje izvrševanje teh sankcij, posledično podaljšuje tudi posamezne postopke, kar je pri že tako omejenem številu strokovnih delavcev na tem področju, odločilnega pomena. Nerazumljivo je, da so kljub vsem zakonskim možnostim s tega področja in vsem težnjam k izboljšanju stanja in optimizaciji na področju kazenskih sankcij, pretežna populacija naših zaporov še vedno osebe, ki prestajajo kratkotrajne zaporne kazni.
Ključne besede: storilci kaznivih dejanj, kaznovanje, kazenski zakonik, deviantnost, humanost, fiskalni učinki, kazenske sankcije, alternativne sankcije, prisilne sankcije, izvrševanje alternativnih kazenskih sankcij, nadzor, kazenske institucije.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 1344; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
POGODBENA IN IZVENPOGODBENA RAZMERJA MSP-JEV PRI MEDNARODNIH POSLIH
Jure Vindiš, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Problem, katerega si bomo postavili v ospredje, je, kako so urejena pogodbena razmerja pri mednarodnih poslih malih in srednje velikih podjetij. Skušali bomo ugotoviti, v kolikšni meri so pogodbe pri poslovanju doma in mednarodni menjavi determinirane, in kateri so mehanizmi, s katerimi se podjetja zavarujejo, da se pogodbeni partner drži pogodbe. Osnovo za raziskovalna izhodišča bomo jemali iz študije iz leta 1963 z naslovom Preliminarna študija izvenpogodbenih razmerij v poslu (ang. Non-contractualrelations in business: A preliminarystudy), ki je bila objavljena v imenu prof. StewardaMacaulaya v reviji American social review in je odprla vrsto debat, postavljenih na to temo, iz pravnega, ekonomskega in sociološkega vidika. Izvedli smo intervjuje s strokovnjaki v podjetjih. Povprašali smo odgovorne osebe vslovenskih in nemških podjetjih o tem, kako so urejena pogodbena razmerja z njihovimi poslovnimi partnerji, oziroma v kolikšni meri so urejena poslovna razmerja s pogodbami. S predloženim vprašalnikom bomo povprašali eksperte v izbranih podjetjih. Vprašalnik bo sestavljen iz treh delov. Prvi del se nanaša na globalno sliko proučevanega subjekta (osnovne informacije o podjetju, delovno mesto intervjuvane osebe, uvod v tematiko), nato na stopnjo planiranja vsebinskih vidikov menjalnih dogovorov v pogodbi s povezavo s praktični primeri, izvrševanje obveznosti ali zakaj se pogodbeni strani držita pogodbe ter iz zaključka, kjer bomo povprašali o morebitnih prognozah pri pogodbenih razmerjih. Med samim intervjujem bomo iskali razlike pri poslovanju z domačimi poslovnimi partnerji in tujino. Izjave posameznih intervjuvanih ekspertov so predstavljene v poglavju 5. V poglavju 6 bomo prikazali model, katerega smo skonstruirali na podlagi proučene literature in rezultatov raziskave. Model v bistvu prikazuje urejanje pogodbenih in izvenpogodbenih poslovnih razmerij, kakor tudi mehanizmov sankcioniranja in dejavnikov od katerih je odvisno.
Ključne besede: pogodba, pogodbeno razmerje, izvenpogodbeno, mednarodno poslovanje, poslovni običaji, tožba, ugled, izvrševanje obveznosti, Macaulay
Objavljeno v DKUM: 10.05.2011; Ogledov: 3557; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 25.59 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici