| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uveljavitev prednostnega poplačilnega upravičenja pri hipoteki v postopku izvršbe in stečaja : magistrsko delo
Karin Murg, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je primarno predstaviti pomembnost, uporabnost in prednosti hipoteke, kot stvarnopravnega zavarovanja in predvsem iz vidika hipotekarnega upnika, zagotavljanje in uresničevanje njegove pravice do prednostnega poplačila, ko dolžnik terjatve ni zmožen poplačati in je tako nad njim začet stečajni ali izvršilni postopek. Hipoteka je zakonsko opredeljena kot zastavna pravica na točno določeni nepremičnini in je namenjena za zavarovanje ene ali več določenih terjatev, pri čemer hipotekarni upnik s hipoteko hkrati pridobi pravico, da se lahko v primeru, če terjatev, ki je s to hipoteko zavarovana ni poplačana, poplača iz vrednosti te zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica hipotekarnega upnika, ki je kot edino materialnopravno upravičenje vsebovana v hipoteki, ima prednost pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja, torej se poplačuje prednostno. Upnik lahko svojo pravico uveljavlja tako sodno v postopku izvršbe ali stečaja, kot tudi izvensodno v posebnih primerih izvensodne notarske prodaje nepremičnine. Tako postopek stečaja kot postopek izvršbe je zakonsko urejen, pri čemer je cilj navedenih postopkov doseči čim hitrejše poplačilo upnikove terjatve, ki s strani dolžnika ni bila predhodno prostovoljno poplačana, prav tako pa se v obeh postopkih uresničuje pravica do prednostnega poplačila hipotekarnega upnika. Postopkoma je prav tako skupna plačilna nesposobnost dolžnika, saj je povod tako za sprožitev postopka izvršbe kot postopka stečaja, ki ga imenujemo tudi generalna izvršba, dejstvo, da je dolgovana terjatev dolžnika do upnika že zapadla in še ni bila poravnana. Predvsem, ko gre za višje zneske terjatev upnikov, so s tem praviloma povezane tudi višje stopnje tveganj, tako je smotrno, da poskusijo upniki svoje terjatve zavarovati, še preden postane dolžnik insolventen in plačilno nesposoben poravnati svoje obveznosti. Kot bo pojasnjeno tekom dela, je hipoteka kot stvarnopravno zavarovanje izjemno stabilno in eno izmed varnejših vrst zavarovanja terjatev, zato ne preseneča dejstvo, da je v praksi tudi redno uporabljena. Magistrsko delo je sicer krovno materija stvarnega prava, vendar se glede na temo, tesno prepleta s stečajnim in izvršilnim pravom, ter se prav tako dotika tudi obligacijskega prava. Glede na obširnost vsakega posameznega področja, ki ga magistrsko delo zadeva, bodo bralcu tekom sistematične razdelitve vsebine pojasnjene pravice, ki jih ima upnik, čigar terjatev je zavarovana s hipoteko, celovito predstavljene možnosti za dosego poplačila njihove terjatve in hkrati predstavljene tudi obveznosti določenih ravnanj upnika, kot je na primer prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku, v namen zavarovanja svoje pravice do prednostnega poplačila, saj morajo biti upniki aktivno vključeni tako pri postopku izvršbe kot stečaja, da lahko uspešno zavarujejo svojo pravico in dosežejo končno poplačilo svoje terjatve.
Ključne besede: izvršilni postopek, stečajni postopek, zastavni upnik, prednostno poplačilo, izvršba na nepremičnine, prisilna hipoteka, ločitvena pravica, pravna fikcija prijave
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Realizacija (izvršitev) stvarnopravnih zavarovanj : magistrsko delo
Lucija Pezdiček, 2022, magistrsko delo

Opis: Stvarnopravna zavarovanja delimo glede na objekt, ki je predmet jamstva. Tako stvarnopravna zavarovanja plačil v poslovni in sodni praksi razvrščamo na zavarovanja s terjatvami, med katere sodijo (pravi in nepravi) faktoring, finančna zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje ali fiduciarna cesija in zastavna pravica na terjatvah (vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah). Naslednjo pomembno vlogo igrajo zavarovanja s premičninami, ki jih poznamo v obliki fiduciarnega prenosa lastninske pravice ali prenosa lastninske pravice v zavarovanje v obliki zastavne pravice na premičnini, ki je lahko bodisi posestna bodisi neposestna, in sodobne oblike pridržka lastninske pravice. Najpomembnejša vrsta stvarnopravnih zavarovanj so zavarovanja z nepremičninami, to so hipoteka, finančni lizing nepremičnin in (predialno) stvarno breme. Posebna značilnost določenih institutov oziroma vrst zavarovanj je ta, da lahko upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti zunajsodno uveljavlja (izvrši) prednostno poplačilno upravičenje. V našem pravnem sistemu se premičnine običajno dajejo v zavarovanje v obliki zastavne pravice, bodisi posestne, bodisi neposestne, v obeh primerih pa pridobi zastavni upnik tako imenovano izvedeno stvarno pravico. Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Pomembna značilnost zastavnih pravic je njihova akcesornost oziroma odvisnost od zavarovane terjatve. Kot taka zato ni samostojno prenosljiva pravica, niti ni samostojno izvedena stvarna pravica, temveč je venomer odvisna od zavarovane terjatve. Najpomembnejša sekcija stvarnopravnih zavarovanj se nanaša na zavarovanja z nepremičninami. Zastavna pravica na nepremičnini se tako imenuje hipoteka. Za hipoteko, kot vrsto zastavne pravice, veljajo vsa splošna načela, ki veljajo za zastavno pravico. Od navadne hipoteke se maksimalna hipoteka razlikuje po značilnostih zavarovane terjatve. Tukaj glede samih značilnostih SPZ ni preveč dosleden. Notarska prodaja nepremičnine, obremenjene s hipoteko, torej zunajsodna realizacija hipoteke je novost, za katero pa je primarna podlaga v SPZ-ju in se torej ureja po pravilih stvarnopravnega zakonika. ZFZ glede notarske hipoteke ureja zgolj pogoje za njeno zunajsodno uveljavitev z notarsko prodajo. Notarska prodaja je prodaja zastavljene nepremičnine, ki jo v imenu hipotekarnega upnika opravi notar zaradi zagotovitve zunajsodne uresničitve prednostnega poplačilnega upravičenja, vključenega v notarski hipoteki. Na zahtevo hipotekarnega upnika začne notarsko prodajo notar. Nekatere posamezne vrste stvarnopravnih zavarovanj, ki se delijo glede na predmet jamstva, niso zadostile potrebam poslovne prakse, zato so se razvile nove, sodobne oblike, ki so po razdelkih podrobneje razložene v nadaljevanju.
Ključne besede: hipoteka, izvršba, nepremičnine, prednostno poplačilno upravičenje, premičnine, stvarnopravna zavarovanja, zastavna pravica, zavarovana terjatev, zunajsodna uveljavitev, izvršitev
Objavljeno v DKUM: 18.02.2022; Ogledov: 1298; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Položaj dolžnika v izvršilnem postopku v luči primera Vaskrsić proti Sloveniji
Aljaž Sagadin, 2018, magistrsko delo

Opis: Izvršilni postopek je sodni nepravdni postopek, urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Namen sodnega varstva v izvršilnem postopku je izvršitev materialnopravnih dajatvenih zahtevkov, ki so nastali na podlagi pravnomočne odločbe ali druge izvršljive listine. Avtor v magistrski nalogi na podlagi sodbe Vaskrsić proti Sloveniji predstavlja položaj dolžnika v izvršilnem postopku. V navedeni sodbi je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da so bili izvršilni ukrepi v postopku zoper Vaskrsića nesorazmerni glede na znesek dolga. Dolžnikova nepremičnina je bila kljub majhnem znesku dolga prodana na dražbi. Sicer veljavna domača zakonodaja izrecno ni nalagala izvršilnemu sodišču, da se odloči za blažje izvršilne ukrepe po uradni dolžnosti oziroma zavrne predlog upnika zaradi nesorazmernosti. Prav tako ni bil določen minimalni prag glede višine dolga, tako da se je lahko tudi majhen dolg izterjal s prodajo nepremičnine. Vendar bi morale po stališču Evropskega sodišča oblasti kljub temu skrbno in izrecno upoštevati druge primerne, vendar manj skrajne možnosti. Avtor uvodoma predstavi temeljne institute v izvršilnem postopku. Nato predstavi dejansko stanje omenjene zadeve, potek izvršilnih postopkov zoper Vaskrsića, pritožbenih postopkov, postopka pred Ustavnim sodiščem in Evropskim sodiščem za človekove pravice. Nadalje opiše vpliv omenjene sodbe na obstoječi pravni red. Ob tem raziskuje pravice in dolžnosti dolžnika in upnika, ki so jih imeli na voljo v času teka postopka zoper Vaskrsića. Prav tako opisuje novosti, ki jih je prinesla novela ZIZ-L. Nazadnje še opiše postopek izvršbe in položaj dolžnika v drugih pravnih redih ter strne mnenja pravnih strokovnjakov glede predhodne in nove ureditve položaja dolžnika v izvršilnem postopku, vse v luči zadeve Vaskrsić proti Sloveniji.
Ključne besede: izvršilni postopek, izvršba, izvršba na nepremičnine, zadeva Vaskrsić proti Sloveniji, načelo sorazmernosti, javna dražba.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 1968; Prenosov: 633
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
IZVRŠBA NA NEPREMIČNINE S POSEBNIM POUDARKOM NA PRAKTIČNIH VIDIKIH POSTOPKA CENITVE IN PRODAJE NEPREMIČNIN
Tina Peček, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo o izvršbi na nepremičnine, ki se nanaša na cenitev in prodajo nepremičnin, je nastalo zaradi povečanja števila izvršb te vrste v praksi. Glede na to, da se vedno več ljudi v praksi sooča s tem problemom, saj samega postopka ne poznajo, sem se odločila, da omenjeno tematiko podrobneje predstavim v tem diplomskem delu. V uvodu sem predstavila splošne pojme, ki jih srečamo v samem izvršilnem postopku, v osrednjem delu pa sem se osredotočila na izvršbo na nepremičnine, torej na cenitev nepremičnine, zaznambo v zemljiški knjigi, prodajo in posledice prodaje, ter analizirala glavno problematiko na tem področju. Analiza problematike se nanaša predvsem na čas trajanja samega postopka, ki je zaradi vmesnih procesnih dejanj zelo zamuden, na povečane izvršilne stroške, ki jih vsako vmesno dejanje dodatno povzroči, in na vprašanje »bagatelnih terjatev« pri tej vrsti izvršbe. Namreč, zakonodaja ne določa minimalne višine terjatve, kdaj se upnik lahko odloči za to sredstvo izvršbe, in posledično se dolžniki zaradi tega sklicujejo na kršitev oz. neupoštevanje načela sorazmernosti v izvršilnem postopku, čeprav je »krivda« za nastanek dolga oziroma terjatve še vedno na njihovi strani. Teoretični del diplomske naloge sem podkrepila s primeri iz sodne prakse, pri praktičnem delu, konkretneje pri sami cenitvi nepremičnine, pa mi je bil v veliko pomoč cenilec za gradbeništvo, g. Milan Križaj.
Ključne besede: izvršba, nepremičnine, zaznamba, zemljiška knjiga, cenitev, prodaja, sodna praksa, sodni cenilec
Objavljeno v DKUM: 17.05.2016; Ogledov: 2529; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (933,12 KB)

5.
JAVNA DRAŽBA V IZVRŠILNEM POSTOPKU
Maja Platnjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava javno dražbo v izvršilnem postopku. Javna dražba pomeni prodajo predmeta izvršilnega postopka tistemu ponudniku, ki na prodajnem naroku poda najvišjo ponudbo. Kot eden izmed načinov prodaje se najpogosteje izvede pri prodaji nepremičnin in premičnin. Na javni dražbi pa se lahko prodajo tudi nematerializirani vrednosti papirji, druge premoženjske oziroma materialne pravice ter delež družbenika. V diplomski nalogi so predstavljena temeljna načela izvršilnega postopka, ki veljajo za javno dražbo ter navedena sredstva izvršbe, pri katerih se opravi prodaja na javni dražbi. Podrobno je opisan potek dražbe premičnin in nepremičnin s sprotnim navajanjem sprememb, ki jih je na tem področju prinesla novela Zakona o izvršbi in zavarovanju leta 2014. Ob posameznih institutih javne dražbe pa je hkrati navedena ustrezna sodna praksa sodišč Republike Slovenije.
Ključne besede: temeljna načela, izvršba na premičnine, izvršba na nepremičnine, izvršba na nematerializirane vrednostne papirje, izvršba na druge premoženjske pravice, izvršba na delež družbenika, javna dražba, sodna praksa.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2016; Ogledov: 3243; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (666,12 KB)

6.
IZVRŠBA NA NEPREMIČNINAH TER PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV NA HRVAŠKEM
Fuad Šabotić, 2015, diplomsko delo

Opis: Izvršba je postopek, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin. Zakon določa pravila za zavarovanje terjatev in ureja službo izvršitelja (1. čl. ZIZ). Gre torej za sodelovanje več strank, pri katerem se s strani sodišča skuša zagotoviti pravičnost, tako da lahko upnik z izvršbo prisili dolžnika za poplačilo obveznosti. Upniki se iz kupnine lahko poplačajo v celoti ali delno. V Sloveniji je izvršba urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki pa se je spremenil oz. dopolnil že velikokrat. Nazadnje je prišla leta 2015 v veljavo novela ZIZ-K, s katero je ZIZ doživel nekaj sprememb, vendar je za nas bolj zanimiva novela ZIZ-J, ker je bilo več sprememb na področju nepremičnin. V diplomski nalogi se bom dotaknil tudi naše sosednje države Hrvaške, ki ima izvršbo na nepremičninah urejeno zelo podobno kot mi: najprej se izvršba zabeleži v zemljiško knjigo, nato se ugotovi vrednost nepremičnine in steče prodaja nepremičnine, na koncu pa se poplačajo upniki.
Ključne besede: izvršba, izvršba na nepremičnine, ZIZ, izvršilni postopek, izvršba nepremičnin na Hrvaškem, javna dražba, sodna praksa, nepremičnina
Objavljeno v DKUM: 25.03.2016; Ogledov: 1868; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (642,93 KB)

7.
Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici