| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 121
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
43.
44.
45.
46.
STRATEGIJE CEN PODJETJA JERUZALEM ORMOŽ VVS d.d. ZA TUJE TRGE
Marjan Ficko, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetje Jeruzalem Ormož prodaja svoja vina na domačem in tujem trgu. Kot veliko slovenskim podjetjem tudi podjetju Jeruzalem Ormož predstavljajo najpomembnejše trge Sloveniji najbližje države. Vendar si v podjetju prizadevajo razširiti prodajo vseh svojih vin v čim več držav. Posebej se jim zdijo privlačne države zahodne in severne Evrope, in sicer zaradi nizke lastne proizvodnje in velike kupne moči. Podjetje se zaveda dejstva, da lahko izvoz, razen priložnosti, prinaša tudi tveganja. Za uspešno prodajo je izdelku potrebno določiti primerno ceno, kar podjetje izvede s pomočjo izbrane metode in cenovne strategije. Pri določanju prodajne cene za tuji trg mora podjetje upoštevati številne dejavnike, ki niso prisotni pri določanju cene za domači trg, običajno pa vodijo do precejšnje spremembe končne prodajne cene. V tej diplomski nalogi smo preučili kako določa prodajne cene in katere cenovne strategije za tuje trge uporablja podjetje Jeruzalem Ormož VVS d.o.o. Obravnavali smo primer, ko podjetje zaradi doseganja cilja povečane prodaje, za enake izdelke uporablja različne prodajne cene.
Ključne besede: trženjski splet, strategija cene, izvoz, vinarstvo, Jeruzalem Ormož d.o.o.
Objavljeno: 02.12.2009; Ogledov: 2650; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (346,18 KB)

47.
MEDNARODNA TRGOVINA Z VINOM NA PRIMERU PODJETJA JERUZALEM ORMOŽ VVS D.D.
Katja Kosec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil, proučiti obstoječe možnosti za mednarodno trgovino z vinom in poiskati nove. Raziskava je potekala s pomočjo podjetja Jeruzalem Ormož, od koder smo črpali večino podatkov. Proučili smo trenutno stanje podjetja in njegovo trgovanje na tujih trgih. Po proučitvi stanja smo se lotili iskanja neizkoriščenih možnosti, opredelili smo probleme in rešitve. S pomočjo izdelave vizije za obdobje 5 let smo bolj natančno začrtali želene cilje podjetja in jih tudi natančno opisali. Ob koncu smo dodali tudi krajši empirični del, iz katerega je razvidno, da se vsi zajeti vinarji zelo trudijo prodreti na tuje trge in uspeti na njih.
Ključne besede: vino, mednarodna trgovina, Jeruzalem Ormož, izvoz, plan, vizija
Objavljeno: 02.03.2010; Ogledov: 1725; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (376,76 KB)

48.
DIVERGENTNA RAZLAGA PRAVIL O UVOZU IN IZVOZU BLAGA V EU
Tjaša Brglez, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga »Divergentna razlaga pravil o uvozu in izvozu blaga v EU« predstavlja različno razlago členov 28 in 29 Pogodbe o Evropski skupnosti, ki jo je Sodišče Evropskih skupnosti razvilo v svoji sodni praksi. V prvem in drugem delu je predstavljena obsežna sodna praksa Sodišča ES, ki obravnava omejitve na področjih uvoza in izvoza na notranjem trgu Evropske unije. Slednje se na podlagi odločitev Sodišča ES ne razlagajo enako, saj je domet člena 28 PES, ki zadeva uvoz, širši kot v primeru izvoza. V nalogi so podani različni argumenti, takšni, ki sledijo dosedanji ureditvi, in takšni, ki ji nasprotujejo. V zadnjem delu naloge je predstavljena zadeva Gysbrechts, ki zadeva področje izvoza in v kateri je generalna pravobranilka predlagala poenoteno razlago členov 28 in 29 PES.
Ključne besede: pravo EU, notranji trg, prost pretok blaga, uvoz, izvoz, člen 29 PES
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2737; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (359,11 KB)

49.
MEDNARODNO PRAVNO VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
Natasja Nikolić, 2010, diplomsko delo

Opis: Zgodovina kulturnih dobrin je ne obhodno vezana na zgodovino vojn in vojaških spopadov. Medtem ko so vojne po eni plati predstavljale sredstvo za razširitev nacionalnega ozemlja in uničenje sovražnih ljudstev, so po drugi imele retorzije proti kulturnim dobrinam slednjih globlji simbolični in ekonomski pomen. Iznakaziti znake neke kulture je pomenilo izraziti lastno zaničevanje in nadrejenost v razmerju do slednje. Dalje, kulturna dediščina premagane in okupirane države je predstavljala tudi vojni plen zmagovalcev in del nagrade vojakom. Kulturne dobrine z določeno vrednostjo (v zlatu ali srebru) in umetnine so pred 19. stoletjem bile zelo pogosto tarča vojaškega ropanja, poškodovanja med boji ali pa uporabljene za reparacije po končanih vojaških spopadih. Zanimanje mednarodne skupnosti za kulturno dediščino se je zatorej posledično razvilo vzporedno z nizanjem spopadov in njihovih uničujočih posledic. Sama kodifikacija discipline varstva kulturne dediščine v času vojaških spopadov se je vršila preko raznih konvencij od konca 19. stoletja do naših dni. Po 2. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine se pojem kulturne dediščine definira kot: območja in kompleksi, grajeni in drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Specifičnost mednarodnega urejanja varstva kulturne dediščine pa je ravno v tem, da se celotno področje ne dotika pravne in kulturne sfere le ene države, temveč deluje v odprtem prostoru mednarodne skupnosti. Definicija kulturne dediščine v mednarodnem prostoru mora torej zadostiti kriterijem in potrebam različnih pravnih tradicij in narodnih pojmovanj kulturne dediščine. Do mednarodnega konsenza o definiranju predmeta varstva še ni prišlo, vsaka država pa sama določa obseg kulturne dediščine na svojem območju. Opredelitve kulturne dediščine se po posameznih državah razlikujejo, zato vsak mednarodni dokument uvodoma podaja svoje razumevanje pojmov kulturne dobrine, kulturnega spomenika in kulturne dediščine. Fizično je dediščino mogoče zavarovati tam, kjer je (in situ) s primernim zavarovanjem območja in vzdrževanjem, ali pa se odstranijo z izvirnega mesta in se shranijo v primernih depojih. Pravna zaščita pa se izoblikuje z vzpostavitvijo uradne evidence, registra, zavarovanjem območij, določitvijo postopkov za varstvo, izdajo dovoljenj, določitvijo obveznosti lastnikom kulturne dediščine in drugim imetnikom itd. Varstvene funkcije prava kulturne dediščine ne gre jemati zgolj kot zaščito telesne stvarnosti kulturne dobrine, temveč kot integralno varstvo njenega kulturnega pomena in vezi s samim območjem izvora. Znotraj režima varovanja kulturnih dobrin je mogoče prepoznati dve temeljni plati tega varstva: varovanje med vojnimi spopadi in ohranjanje v mirnem času. Oblikovanje pravnega varstva kulturnih dobrin, umetnin in zgodovinskih pričevanj v mirni dobi sega šele v XX. stoletje kot direktna posledica reforme sodobnega mednarodnega prava. Le-ta je namreč opravil prehod iz koeksistence v neposredno kooperacijo mednarodne skupnosti preko mednarodnih organizacij. Ravno nasprotno pa lahko varstvo kulturne dediščine med oboroženimi spopadi v svoje dobro šteje precej daljšo tradicijo. Po mnenju Vladimirja Brguljana naj bi začetek mednarodnega pravnega varstva kulturne dediščine sovpadal z uveljavitvijo pravila s strani Delfske Lige (okoli leta 1100 pred našim štetjem), ki je prepovedovalo rušenje mest do temeljev. Druga svetovna vojna je privedla do vnovičnih racij kulturnih dobrin s strani nacističnih čet. Združeni narodi so se tedaj šele pričeli zares zavedati težave in v odgovor leta 1946 ustanovili UNESCO. Prva konvencija te organizacije je bila ravno Ha
Ključne besede: kulturna dediščina, kulturna dobrina, mednarodne pogodbe, trgovanje, nezakoniti izvoz, restitucijski zahtevek, UNESCO.
Objavljeno: 20.04.2010; Ogledov: 2021; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (656,20 KB)

50.
NETARIFNE OVIRE ZUNANJE TRGOVINE EU
Saška Purišić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom »Netarifne ovire zunanje trgovine« obravnavam splošna pravila, ki veljajo na področju mednarodne trgovine, in sicer Uredbo o skupnih pravilih za izvoz ter Uredbo o skupnih pravilih za uvoz. Obe uredbi določata kot temeljno načelo prostega pretoka proizvodov, ki je eno od osnovnih načel skupne zunanjetrgovinske politike, zato v prvem delu diplomske naloge na kratko predstavljam skupno zunanjetrgovinsko politiko, ter načela, ki jo definirajo. Nato sledi pregled obsežne sodne prakse, konkretno v zadevah Werner, Leifer, Centro-com, ter Carbone, ki obravnavajo izjeme od načela prostega pretoka proizvodov, tako v okviru' izvozne' kot 'uvozne uredbe'. To je npr. »izjema javnega interesa«, v skladu s katero lahko države članice omejijo prost pretok proizvodov, da ta interes zaščitijo. V skladu s splošnimi pravili uvoza pa lahko EU omeji trgovino tudi z zaščitnimi ukrepi, ki so eden izmed instrumentov trgovinske zaščite, ki jih EU lahko uvede, če podatki o naraščanju uvoza določenega blaga kažejo, da bi takšen uvoz utegnil ogroziti posamezno gospodarsko panogo v EU. Z instrumenti trgovinske politike želi EU zaščititi proizvajalce EU in zagotoviti obstoj gospodarstva EU. Sem sodijo tudi protidumpinške dajatve in izravnalne dajatve, ki imajo pomen zaščitnih mehanizmov v primeru nepoštene trgovine. V diplomski nalogi podrobno predstavljam ureditev obeh trgovinskih obrambnih instrumentov, pogoje za njihovo uvedbo ter postopek, ki je potreben za uresničitev teh ukrepov. Podjetja iz EU pa imajo v primeru nepoštene trgovine še eno možnost, da vplivajo na trgovinske ovire, in sicer pri vstopu na tuje trge tretjih držav in na trgu EU. To jim omogoča Uredba o trgovinskih ovirah (UTO), ki kot pravni instrument daje evropskim podjetjem in gospodarstvu možnost, da odpravijo trgovinske ovire, pri čemer imajo možnost pritožbe. Uporabo UTO, kot instrument trgovinske zaščite, v diplomski nalogi utemeljujem s primeri iz prakse, in sicer primer uporabe UTO, kjer je država, ki je izvajala trgovinsko oviro, zadovoljivo ukrepala ter primer uporabe UTO, kjer država kljub opozorilom Komisije ni ukrepala v smeri odprave trgovinske ovire. V tem primeru se je spor reševal v okviru STO.
Ključne besede: Skupna trgovinska politika, prost uvoz, prost izvoz izdelkov, trgovinski obrambni instrumenti.
Objavljeno: 27.09.2010; Ogledov: 1478; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (557,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici