| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


101 - 110 / 121
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
101.
VPLIV TEHNOLOŠKE INOVACIJE NA POSLOVANJE PODJETJA RADGONSKE GORICE D.D.
Blaž Edšidt, 2014, master's thesis

Abstract: Ustvarjalnost kot pogoj za rojstvo idej je v vseh pogledih zelo pomembna in odvisna od posameznika in družbe v kateri posameznik deluje. Pomembno je, da se zavedamo, da je investiranje v znanje investicija na dolgi rok in morda tudi rešitev. Inovacije so pomembna in nujna dejavnost podjetij katera želijo dosegati konkurenčne prednosti, slediti trendom tržišča, dosegati ustvarjalnosti v podjetju in racionalizirati tehnološke procese. Inovacije vplivajo na dejavnost podjetja, njegove zaposlene, njegovo okolje in na vse udeležence, ki so v ožjem ali širšem krogu, ne glede na to ali so inovacije velike ali pa gre samo za izboljšave. Ker je vinarstvo v Sloveniji vedno bolj v krizi in ker jo znova in znova pretresajo tako črna ekonomija kot vedno bolj neugodna zakonodaja tako doma kot v tujini je pomembnost inoviranja še toliko bolj pomemben faktor. Kot veliko oviro v procesih inoviranja in samem zagonu procesov od ustvarjanja ideje, razvoja invencije in do končne inovacije pa predstavljajo finančna sredstva, saj je za njih potrebno najeti posojila, ki pa predstavljajo velik zalogaj, saj so posojila draga ali pa nedosegljiva. Podjetje Radgonske gorice d.d. se zavedajo pomembnosti inoviranja in investiranja v znanje svojih kadrov, zato se nenehno ukvarjajo z reševanjem vprašanj, kako določeno stvar opraviti čim bolje in s čim manj naporov in stroškov. To razmišljanje je podjetje pripeljalo do točke odločitve, da investirajo v tehnološko inovacijo in nabavo stroja za obiranje grozdja, kateri je prinesel veliko pozitivnih učinkov, opisanih in predstavljenih v tej magistrski nalogi. Z uvedbo stroja je bil dosežen cilj in tudi s tem prvi pozitivni rezultati. Naj omenim, da je podjetje v nenehni rasti in rezultati se kažejo tako doma kot v tujini. Podjetje je prvič v svoji zgodovini doseglo velik rezultat, saj je postalo Vinar leta 2013 in okronalo dve Zlati radgonski penini z nazivom Šampion Slovenije 2013, na kar so v kolektivu izjemno ponosni. K temu rezultatu je zagotovo pripomoglo napredno razmišljanje vodstva, zavedanje o pomembnosti razmišljanja o inovacijah in dobro delo ter medsebojno razumevanje. Ugotavljam, da je inovacija pripomogla k dobrim poslovnim rezultatom in da s tem kažejo konkurenci, da so korak pred njo. Ključne besede: invencija, inovacija, inovacijski proces, zrelo podjetje, lastni kapital, tuji kapital, Radgonske gorice d.d., Zlata radgonska penina, GREGOIRE –G 132, Izvoz
Keywords: Ključne besede: invencija, inovacija, inovacijski proces, zrelo podjetje, lastni kapital, tuji kapital, Radgonske gorice d.d., Zlata radgonska penina, GREGOIRE –G 132, Izvoz
Published: 26.01.2015; Views: 854; Downloads: 254
.pdf Full text (3,60 MB)

102.
Organiziranost funkcije transporta v podjetju Bosio, d. o. o.
Nadja Senica, 2012, undergraduate thesis

Keywords: logistika, transport, projektna proizvodnja, izvoz
Published: 10.07.2015; Views: 374; Downloads: 33
URL Link to full text

103.
The influence of relationship marketing components on export performance: a comparison of transitional vs. established markets
Maja Makovec Brenčič, Aleš Ekar, Vesna Virant, 2008, original scientific article

Abstract: We present an updated Styles-Ambler model (2000), which explores the impact of relational variables on export performance. The model was initially tested in the UK and Australia. We extended previous research by testing the upgraded model in Slovenia. Most relationship components (e.g., cooperation, market knowledge, commitment, trust) influence export performance positively. However, some interesting differences arise when the results of the UK and Australian samples are compared to those of Slovenia.
Keywords: trženje, marketing, izvoz, poslovanje, poslovanje podjetja, uspešnost, uspešnost poslovanja, primerjave
Published: 10.07.2015; Views: 346; Downloads: 12
URL Link to full text

104.
Postkeynesianska teorija endogene rasti: vzpostavljanje alternative neoklasični makroekonomski analizi rasti
Leo Knez, 2006, review article

Abstract: V skladu s tradicionalno teorijo rasti je gospodarska rast izključno domena ponudbenih dejavnikov in to brez zaznavanja različnih omejitev na strani povpraševanja, še preden so proizvodne zmogljivosti v polni meri izkoriščene. Nasprotno pa Thirlwallova alternativna teorija vidi omejitveni dejavnik gospodarske rasti posameznih držav v povpraševanju, do povečanja katerega ne more priti zaradi plačilnobilančnih omejitev, imponiranih z razmerjem med rastjo izvoza in dohodkovno elastičnostjo povpraševanja po uvozu. Jedro tako osnovanega teoretičnega sistema je v zavračanju relevantnosti koncepta agregatne proizvodne funkcije s poudarjanjem navzočnosti konsekvenc teorije efektivnega povpraševanja pri določanju ravni ekonomske aktivnosti.
Keywords: gospodarska rast, modeli, keynesianizem, izvoz, plačilna bilanca, analiza
Published: 10.07.2015; Views: 374; Downloads: 30
URL Link to full text

105.
ODLOČITEV IZVOZNIKOV O IZBIRI BANČNIH PRODUKTOV ZA ZAVAROVANJE IN FINANCIRANJE MEDNARODNE TRGOVINE
Nina Pitamic, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom "Odločitev izvoznikov o izbiri bančnih produktov za zavarovanje in financiranje mednarodne trgovine" smo tematiko obdelali nekoliko širše, kot opisuje sam naslov. Najprej smo se osredotočili na razvoj ključnih dogodkov v gospodarstvu v obdobju po izbruhu finančne krize (2008–2013) in ugotavljali, kako je kriza vplivala na odvijanje mednarodne trgovine tako v državah nerazvitega sveta kot tudi v državah razvitega sveta, predvsem pa v Sloveniji. Proučili smo mednarodne raziskave o tem, kako so se s finančno krizo spopadali tuji izvozniki, kakšne so bile posledice v mednarodni menjavi in kako je kriza vplivala na zavarovanje in financiranje mednarodne trgovine. Mednarodne institucije so namreč izvedle vrsto raziskav, da bi ugotovile, koliko se je po izbruhu finančne krize zmanjšala mednarodna trgovina, v kolikšni meri sta se zmanjšala zavarovanje in financiranje mednarodnih poslov in kaj je bil vzrok za zmanjšano zavarovanje in financiranje mednarodnih poslov. Proučevali so različne načine zavarovanja in financiranja izvoza, ki so bili uporabljeni v mednarodni menjavi. Ugotovile so, da je izbruh finančne krize v letu 2008 pustil v svetovnem gospodarstvu težke posledice, saj je kriza tako v razvitih državah, še bolj pa v državah v razvoju povzročila zmanjšanje mednarodne trgovine in posledično padanje gospodarske rasti. Upad mednarodne trgovine je prizadel zlasti gospodarstva, ki so izvozno usmerjena, zmanjšalo se je povpraševanje na mednarodnih trgih, začelo je primanjkovati finančnih sredstev za financiranje izvoznih poslov, banke so zašle v kreditni krč, predvsem v manj razvitih državah, ki so vire financiranja prej pridobivale na finančnih trgih razvitih držav. Stroški financiranja mednarodne trgovine so predvsem v manj razvitih državah zrasli. Banke so zahtevale tudi vedno več jamstev za odobritev produktov za zavarovanje in financiranje izvoznih poslov. Slovensko gospodarstvo se je zaradi finančne krize prav tako znašlo v težavah, posledice so bile med drugim zmanjšanje izvoznega povpraševanja (manjša mednarodna menjava), kot tudi pojav kreditnega krča bančnega sektorja. Leta 2008, ko je izbruhnila finančna kriza, je imelo slovensko gospodarstvo še 20 mrd EUR izvoza, v naslednjem letu se je izvoz zmanjšal na 16,2 mrd EUR (za 19 %), potem si je opomogel in začel zopet naraščati, že leta 2011 je presegel izvoz iz leta 2008 (za 5 %). Pri tem se je tudi pokritost uvoza z izvozom (leta 2008 je bila 87 %) z leti izboljševala (do 97 % v letu 2013). S pomočjo ankete, ki smo jo v letu 2015 izvedli pri 80 slovenskih izvoznih podjetjih različnih velikostnih skupin in različnega obsega izvoza, smo si ustvarili delno sliko o tem, kako so slovenski izvozniki izbirali produkte za zavarovanje in financiranje svojega izvoza v obdobju po začetku finančne krize. Ugotavljali smo, kako se je v opazovanem obdobju gibalo njihovo povpraševanje po bančnih produktih za zavarovanje in financiranje izvoza glede na obseg njihovega izvoza, katere produkte za zavarovanje in financiranje izvoza so v obdobju 2008–2013 uporabljali in s katerimi ovirami so se pri tem srečevali ter kaj je vplivalo na njihovo odločitev o izbiri bančnih produktov za zavarovanje in financiranje izvoznih poslov. V sklepu predstavljamo ključne ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi naše raziskave ter podajamo predloge za nadaljnje raziskave.
Keywords: finančna kriza, bančni produkti za zavarovanje in financiranje mednarodne trgovine, slovenska izvozna podjetja, slovenski izvoz
Published: 27.05.2016; Views: 637; Downloads: 81
.pdf Full text (1,66 MB)

106.
Vpliv finančno-gospodarske krize na izvozno usmerjena podjetja v kemični in gumarski industriji
Anita Jezernik, 2016, master's thesis

Abstract: Geografsko so žarišče krize Združene države Amerike, dejavnost, ki je povzročila krizo, pa trg nepremičnin in investicijsko bančništvo. Rast trga je v ZDA temeljila na odobravanju posojil strankam za nakup nepremičnin brez informacij o njihovo kreditni sposobnosti. Preoblikovanje hipotekarnih kreditov v nove izvedene finančne inštrumente je omogočilo bankam pridobivanje novih finančnih sredstev na finančnih trgih. Banke so dosegale velike zaslužke, nastajale pa so nove, vedno bolj zapletene oblike finančnih inštrumentov. S tem se je izgubila vsa sled izpostavljenosti tveganjem, hkrati pa je bil onemogočen kakršenkoli nadzor. Zaradi spremembe obrestnih mer, kreditojemalci niso bili več zmožni odplačevati kreditov. Sledila je verižna reakcija, ki se je kazala v izbruhu finančne krize v ZDA. Kriza se je v letu 2008 prenesla na Evropo, zaradi česar je nastopila globalna recesija, hkrati pa je iz finančnega trga prešla tudi na gospodarstvo. V teoretičnem delu naloge smo izhajali iz koncepta poslovnega cikla kot nenehnega gibanja gospodarstva skozi faze rasti in faze krčenja, ter iz učinkov, ki jih imajo na gospodarstvo. S proučevanjem vzrokov finančne-gospodarske krize ter procesov, ki so pripeljali do njenega nastanka, lahko analiziramo področja, ki so krizo najbolj občutila, ter s kakšnimi težavami in problemi so se morala soočiti. Postavljeni hipotezi smo proučevali s pomočjo kazalnikov, zato menimo, da je na mestu, da predstavimo tudi temeljne značilnosti finančne analize v sklopu finančne funkcije. V nalogi smo proučevali vpliv finančno-gospodarske krize na izvozno usmerjena podjetja v kemični in gumarski industriji, podrobneje pa smo proučevali izvozna podjetja v dejavnosti proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas. Pri proučevanju smo izhajali iz hipotez, da finančno-gospodarska kriza ni imela vpliva na dobičkonosnost in plačilno sposobnost proučevanih podjetij. Hipotezi smo preverjali na podlagi petih izbranih podjetij v obdobju od leta 2006 do leta 2013. Dobičkonosnost smo preverjali s primerjavo izračuna kazalnika donosnosti kapitala in kazalnika donosnosti sredstev, podrobneje pa smo donosnost kapitala preverjali še z uporabo modela Du Pont. Plačilno sposobnost smo preverjali s primerjavo izračuna kazalnika kratkoročne plačilne sposobnosti in kazalnika pospešene plačilne sposobnosti ter kazalnikov dni vezave kratkoročnih poslovnih terjatev in obveznosti. Dolgoročno plačilno sposobnost smo preverjali z uporabo Kraličkove enostavne MDA metode. Podatke za izračun navedenih kazalnikov smo pridobili na podlagi javno dostopnih podatkov iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida posameznih podjetij v vzorcu. Slovenija je kot malo in odprto gospodarstvo močno vpeta v mednarodno trgovino, kjer ima vsaka sprememba v povpraševanju s strani tujih držav partneric močan vpliv na njeno gospodarstvo. Močna odvisnost Slovenije se kaže v letih 2008, 2009 in 2012. V letu 2008 z upadanjem in v letu 2009 z dosegom najnižje vrednosti izvoza, v letu 2012 pa s ponovnim poslabšanjem gospodarskih razmer. Upad v izvozu vpliva na zmanjševanje prihodkov in dobičkov, kar ima posledično negativne vplive na dobičkonosnost in plačilno sposobnost, ki prav tako v letih od 2008 do 2012 izkazujeta nižje vrednosti in poslabšanje poslovanja opazovanih podjetij.
Keywords: Finančna kriza, poslovni cikel, finančna funkcija, analiziranje, izvoz, kazalniki, donosnost, plačilna sposobnost.
Published: 15.09.2016; Views: 634; Downloads: 46
.pdf Full text (2,10 MB)

107.
ZNAČILNOSTI IN PASTI OPROSTITEV DDV PRI IZVOZNEM POSLOVANJU PODJETJA
Anita Šauperl, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj in uvedba DDV je v Sloveniji dosegla veliko sprememb in dopolnitev, ki so usklajene po Šesti direktivi Sveta 2006/112/ES. Do dopolnitev oz. sprememb je prihajalo zaradi preprečevanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih goljufij in utaj. O izvozu blaga govorimo takrat, ko je blago izneseno iz območja Evropske unije na območje tretjih držav, ki niso del carinskega območja Evropske unije. ZDDV-1 ureja prave oprostitve v 52. ZDDV-1 členu, saj ne nastane obveznost obračuna DDV, če lahko davčni zavezanec to dokaže z elektronsko listino oz. EUL. Pravi tristranski posli, ki so uvedli posledično z ukinitvijo državnih meja med državami članicami EU, državam članicam so omogočili lažje poslovanje na območju EU. Intrakomunitarne transakcije so z davčnega vidika velika konkurenčna prednost pred drugimi udeleženci, ki niso člani EU. Novost, ki jo je prinesla Direktiva Sveta 2008/8/ES, je najpomembnejša sprememba vse od uvedbe DDV, nanaša se predvsem na obdavčevanje storitev. Od 1. 1. 2010 je treba poleg poročanja o dobavi blaga poročati še o storitvi znotraj EU. Tudi čas poročanja se je skrajšal na mesečnega, tako da vsi davčni zavezanci, ki dobavljajo blago oz. opravljajo storitve na območju EU, postanejo mesečni davčni zavezanci z ID-številko za DDV.
Keywords: Davčna obveznost, obdavčene transakcije, oproščene transakcije, verižni posli, tristranski posli, intrakomunitarna dobava, DDV, ZDDV-1, PZDDV-1, promet blaga, izvoz.
Published: 09.06.2016; Views: 511; Downloads: 49
.pdf Full text (797,25 KB)

108.
POMEN TRGA BOSNE IN HERCEGOVINE ZA GOSPODARSTVO SLOVENIJE
Mirnes Mehić, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine ter njen vpliv na gospodarstvo. Brez mednarodnega gospodarskega sodelovanja držav si ne moremo predstavljati uspešnega razvoja in popolnega zadovoljevanja potreb po dobrinah. Danes si bolj kot kadarkoli prej nobeno nacionalno gospodarstvo ne more privoščiti izolacije od ostalega sveta. Izraza, kot sta svetovno gospodarstvo in globalna vas, nakazujeta, da smo vsi na tem planetu odvisni drug od drugega. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili nastanek in razvoj mednarodne trgovine. Tehnološki napredek in odprava ekonomskih, logističnih, pravnih ter miselnih ovir so pripomogli pri nastanku procesa, ki ga danes imenujemo globalizacija. Globalizacija je torej zgodovinski proces pospešene integracije svetovnega gospodarstva, ki v ožjem smislu vključuje trgovinske in finančne tokove, v širšem pa gibanje ljudi in znanja. Razsežnost mednarodne trgovine je ustvarila potrebo po usklajevanju zakonov, pravil, običajev ter navad mednarodnega poslovanja. Leta 1995 je bila s ciljem zagotavljanja svobodne in nemotene trgovine med državami ustanovljena Svetovana trgovinska organizacija (WTO). Danes so Združene države Amerike, Evropska unija ter Kitajska največje udeleženke v svetovni trgovini z več kot 10 % deležem celotne svetovne trgovine. V drugem delu magistrskega dela smo se osredotočili na gospodarstvi Slovenije in Bosne in Hercegovine. Podrobneje smo analizirali in opredelili značilnosti makroekomskega, poslovnega in investicijskega okolja ter dobili konkreten vpogled v značilnosti njihovih gospodarstev. Posebej nas je zanimala mednarodna aktivnost omenjenih držav ter opredelitev glavnih trgovinskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovinski partnerji Slovenije (Nemčija, Italija, Avstrija, Hrvaška, Francija) sočasno tudi največji trgovinski partnerji BiH. Nadalje smo v tretjem delu opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in BiH. Predstavili smo politične in gospodarske odnose med državami ter meddržavne sporazume, ki podpirajo sodelovanje in prispevajo k znižanju ovir pri poslovanju. Podrobno smo predstavili blagovno menjavo med državami v obdobju 2004–2014 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je rast izvoza iz Slovenije v BiH nižja kot rast izvoza BiH v Slovenijo. V empiričnem delu magistrske naloge smo uporabili analitični pristop. Z metodo deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalce ((BDP, uvoz, izvoz, inflacija, brezposelnost, neposredne tuje investicije, obrestna mera) za obdobje 2004–2014. Z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalci Slovenije in BiH.
Keywords: mednarodna trgovina, globalizacija, plačilna bilanca, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Bosna in Hercegovina
Published: 16.12.2016; Views: 569; Downloads: 60
.pdf Full text (2,74 MB)

109.
IZVOZ NENEVARNIH ODPADNIH BARVNIH KOVIN IZ SLOVENIJE V SRBIJO
Mitja Gselman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga, ki je pred vami je zasnovana oziroma sestavljena tako, da prikazuje dejanski praktičen primer izvoza odpadnih nenevarnih barvnih kovin med podjetjema – izvoznikom, Meltal IS d.o.o., v katerem sem zaposlen na delovnem mestu komercialist-tržnik in podjetjem Impol Seval a.d. Sevojno iz Srbije. Podjetje Meltal IS d.o.o. že vrsto let sodi v sam evropski vrh podjetij, ki se ukvarjajo z odkupom, predelavo in prodajo odpadnih barvnih kovin. Zaradi specifičnosti panoge, pa je primorano vedno znova iskati rešitve in nove možnosti za tekoče poslovanje oziroma rast in razvoj. Na podlagi analiz in raziskav ter možnosti podjetje širi poslovanje tudi v iskanju novih poslovnih priložnosti v izvozu. V nalogi predstavljamo prednosti, omejitve, razloge, zakonska določila za izvoz iz EU v Srbijo. Zraven pa želimo prikazati še pomembnost recikliranja odpadnih kovin z vidika stroke kovinarstva, ki ponuja svoje rešitve, poglede in razvojno perspektivo, tako za panogo kot za celotno družbo.
Keywords: izvoz, odpadki, borza, odpadne barvne kovine, nenevarni, aluminij.
Published: 03.08.2016; Views: 349; Downloads: 48
.pdf Full text (1019,34 KB)

110.
RAZLIKE V ZAZNANI VELIKOSTI IZVOZNIH OVIR MED SLOVENSKIMI IZVOZNIKI V ČASU FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Dejan Romih, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo proučili razlike v zaznani velikosti dvajsetih izvoznih ovir v obdob-ju (svetovne) finančne in gospodarske krize med anketiranimi slovenskimi izvozniki glede na njihovo velikost, velikost njihovega izvoza ter število in vrsto držav, v katere so izvažali. Anketirali smo 2.068 slovenskih izvoznikov, pri čemer so v navedenem obdobju spletni an-ketni vprašalnik v celoti izpolnili 103 izvozniki oziroma njihovi vodilni delavci, odgovorni za poslovanje s tujino, kar je 58,5 odstotka vseh anketiranih izvoznikov oziroma njihovih vodil-nih delavcev, odgovornih za poslovanje s tujino, ki so začeli z izpolnjevanjem spletnega an-ketnega vprašalnika. Raziskava je pokazala, da se zaznana velikost izvoznih ovir »premajhna necenovna konkurenčnost anketiranega podjetja«, »premajhna inventivnost anketiranega podjetja«, »premajhna inovativnost anketiranega podjetja« in »premajhna prepoznavnost anketiranega podjetja« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi podjetji glede na njihovo velikost. Raziskava je pokazala tudi, da se zaznana velikost izvoz-nih ovir »premajhno sodelovanje anketiranega podjetja z drugimi domačimi podjetji pri izvo-zu blaga in/ali storitev«, »premajhno sodelovanje anketiranega podjetja s tujimi podjetji pri izvozu blaga in/ali storitev«, »prevelika konkurenca na tujem trgu« in »prevelika tveganja na tujem trgu« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi podjetji glede na velikost njihovega izvoza ter da se zaznana velikost izvozne ovire »prevelika tvega-nja na tujem trgu« v navedenem obdobju statistično značilno razlikuje med anketiranimi pod-jetji tudi glede na število držav, v katere so izvažala. Raziskava je tudi pokazala, da se zazna-na velikost nobene izmed izvoznih ovir statistično značilno ne razlikuje med anketiranimi podjetji glede na vrsto držav, v katere so izvažala.
Keywords: izvoz, izvozniki, izvozne ovire, zaznana velikost izvoznih ovir, razlike v zaznani velikosti izvoznih ovir, svetovna finančna in gospodarska kriza.
Published: 03.08.2016; Views: 389; Downloads: 45
.pdf Full text (2,55 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica