| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 121
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
91.
92.
93.
94.
Organiziranost funkcije transporta v podjetju Bosio, d.o.o.
Nadja Senica, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pravilna, tj. učinkovita organiziranost transporta ima lahko za poslovanje podjetja zelo velik pomen. Prav učinkovitost organizacije transporta, ki skrbi za nemoteno odvijanje vseh pomembnejših poslovnih procesov, predvsem nabave, proizvodnje in prodaje ter dobave surovin v proizvodni proces in odpreme proizvodov do končnih strank, zagotavlja mnogim podjetjem konkurenčno prednost in dodatno možnost racionalizacije stroškov poslovanja. Slednje je še kako pomembno v teh težkih (kriznih) gospodarskih časih in nenehnih tržnih spremembah. Zato se bomo v diplomskem delu podrobneje posvetili organiziranosti funkcije transporta v izbranem slovenskem izvozno usmerjenem podjetju, kjer je transport vitalnega pomena za poslovanje. Z raziskavo in analizo obstoječega stanja organiziranosti funkcije transporta v podjetju Bosio, d.o.o., bomo podrobneje preučili vse dejavnike, ki vplivajo na izvajanje transportnih aktivnosti s ciljem doseganja boljših poslovnih rezultatov podjetja. Ker ugotavljamo, da je organizacija transporta, predvsem izvedba izvoza končnih proizvodov, zelo kompleksen sistem, bomo s predlogi za izboljšanje organiziranosti transporta poizkušali podati smernice za dodatno racionalizacijo stroškov in procesov v izbranem podjetju.
Keywords: logistika, transport, projektna proizvodnja, izvoz
Published: 30.09.2012; Views: 1008; Downloads: 106
.pdf Full text (3,35 MB)

95.
KITAJSKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA
Aleks Berlič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Avtomobilska industrija velja za eno izmed najpomembnejših globalnih gospodarskih panog. Gre za zelo tehnološko intenzivno panogo, ki za nemoteno delovanje povezuje številne druge industrije kot na primer, kemijsko, jeklarsko, elektro-računalniško, naftno in druge. Najmočnejši avtomobilski proizvajalci so do nedavnega prihajali iz Nemčije in Združenih držav Amerike. Razmerje moči je spremenila nedavna gospodarska kriza. Recesija je na rob bankrota spravila številne velike avtomobilske proizvajalce ter njihove dobavitelje. Prav v času gospodarske krize je Kitajska prvič prehitela ameriško avtomobilsko industrijo in tako postala največji svetovni avtomobilski trg. Gospodarska kriza je močneje vplivala na razvite države zahodnega sveta, medtem ko države v razvoju, krize niso čutile tako močno, kar se je poznalo tudi v avtomobilski industriji. Pri preučevanju avtomobilske industrije naletimo na fenomen t.i. badge engineeringa. Gre za koncept izdelovanja enakih vozil pod različnimi znamkami. Proizvajalci so ugotovili, da lahko z nakupom licence modelov drugih proizvajalcev privarčujejo nepotrebne stroške razvijanja prototipov lastnih unikatnih modelov. Koncept badge engineeringa si lahko privoščijo le proizvajalci avtomobilov nižjega in pogojno srednjega razreda. Kitajsko avtomobilsko industrijo sta v moderni dobi zaznamovala dva pomembna dogodka. Leta 1994 je centralna kitajska oblast sprejela Zakon o avtomobilski industriji, sedem let po sprejetju zakona avtomobilsko industrijo zaznamuje še vstop Kitajske v svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Članstvo v WTO, je kitajski avtomobilski industriji doprineslo še tako potrebno konkurenčno prednost, večja konkurenca na tržišču je znižala cene produktov in prisilila kitajska podjetja v izdelovanje tehnološko bol dovršenih produktov. Na kitajskem trgu vlada tudi močna konkurenca s strani tujih avtomobilskih proizvajalcev, ki so zaradi cenejše kitajske delovne sile in posledično zmanjševanja lastnih produkcijskih stroškov selili svoje proizvodne obrate na kitajsko. Ker kitajska zakonodaja preprečuje večinsko lastništvo tujih investitorjev, so le – ti ustanovili mešana podjetja. V nalogi so predstavljeni trije največji, FAW – Volkswagen Automotive Co., GMChina, Brilliance BMW.
Keywords: GLOBALNA GOSPODARSKA KRIZA, VELIKI TRIJE, TRŽNI DELEŽ, WTO, BADGE ENGINEERING, BRUTO DOMAČ PROIZVOD, IZVOZ, UVOZ, PRODAJA VOZIL, DRŽAVNA PORABA, DRŽAVE V RAZVOJU, FAW, DFM, BAW, CHERY, GEELY.
Published: 07.12.2012; Views: 2573; Downloads: 347
.pdf Full text (735,26 KB)

96.
ZUNANJA TRGOVINA NEMČIJE
Natalija Žerjav, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Nemčija je eno od najbolj razvitih svetovnih gospodarstev in hkrati precej odprto gospodarstvo. Ima močan izvozni sektor, saj izvozi okoli 40% vrednosti svojega bruto domačega proizvoda in je glede na izvoz druga največja svetovna trgovinska velesila. Že pred davnimi leti so nemški ekonomisti govorili o mednarodnem trgovanju. Tako je na primer nemški ekonomist Friedrich List poudarjal, da je ameriško konkurenco treba zaščititi pred angleško, ščititi pa jo je treba tako dolgo, dokler sama ne bo postala dovolj konkurenčna. Pomembno pri tem je, da ne uničiš tuje konkurence, ampak okrepiš svojo. Zagovarjal je tudi zaščito industrije, ne pa kmetijstva. Ta ideja je še dandanes »živa« zaradi tega, ker so koristi tistih, ki z zaščito pridobijo, neprimerno večje od stroškov tistih, ki jih utrpijo. Te ideje so v Nemčiji postale realnost, tako vsaj kažejo vsi ekonomski kazalniki, ki jih bomo v nadaljevanju tudi opisali. V letu 2008 je svet zajela svetovna gospodarska kriza. Njene posledice, kot so na primer upad števila zaposlenih, zmanjšanje kupne moči prebivalstva, počasnejša gospodarska rast itd.,so vidne tudi v nemškem gospodarstvu. V nadaljevanju bomo natančneje predstavili, kakšno je trenutno stanje nemškega gospodarstva. Zaradi vse večje prisotnosti globalizacije in medsebojne povezanosti med državami se je vpliv finančne in gospodarske krize hitro preselil v avtomobilsko industrijo, ki je najpomembnejša industrija v Nemčiji in predstavlja delovno mesto za vsakega sedmega prebivalca Nemčije. Povpraševanje po avtomobilih je močno upadlo, kopičile so se zaloge vozil, naraščali so stroški skladiščenja, proizvodnja je močno upadla, ponekod celo ustavila in posledično so ljudje ostali brez zaposlitve.
Keywords: zunanja trgovina, Nemčija, gospodarski kazalniki, avtomobilska industrija, izvoz, uvoz, trgovinska bilanca
Published: 05.11.2013; Views: 965; Downloads: 71
.pdf Full text (951,80 KB)

97.
MEDNARODNA TRGOVINA TURČIJE, KITAJSKE IN POLJSKE Z EVROPSKO UNIJO
Tomaž Hriberšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Danes se večina gospodarstev sveta nahaja v najtežji situaciji po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja. EU se je zagotovo znašla v najtežji situaciji odkar obstaja in zelo pogosto se porajajo vprašanja, kako naprej. Ali bo ostala v tej obliki, kot je danes ali se bo morala preoblikovati? EU kot največji svetovni uvoznik seveda vpliva na ves svet. Gospodarstva katerih razcvet je slonel na močnem izvozu na trg EU so se sedaj znašle pred velikim izzivom. Vse tri države, ki sem jih analiziral, izvozijo večino svojih izdelkov in storitev prav na velik trg EU. V tem pogledu je v najtežji situaciji Poljska, ki na trg EU izvozi okoli 80 % vsega svojega izvoza, sledi ji Turčija z okoli 50 % in nazadnje Kitajska z okoli 18 %. Vse tri države so se v zadnjih desetih letih zelo preoblikovale. Turčija postaja vedno bolj pomemben gospodarski faktor na področju Evrope oziroma bližnjega vzhoda. Kitajska postaja velesila na vseh področjih, struktura njenega gospodarstva se bistveno spreminja, pogoji na katerih je skozi leta gradila visoko gospodarsko rast počasi izginjajo. Zelo zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo v prihodnje. Poljska, ki je prišla in socialističnega bloka postaja vse uspešnejša na gospodarskem področju. Do sedaj se je uspešno upirala gospodarski krizi. Njen BDP se ni skrčil niti v letu 2009, ko je gospodarska kriza v EU prišla najbolj do izraza. Zagotovo se morajo vse tri države za svoj uspeh do neke mere zahvaliti mednarodnemu trgovanju. Vse tri države so izredno zanimive in specifične, zaradi te svoje drugačnosti menim, da lahko svetu veliko ponudijo. Nemogoče je napovedati, kako se bodo stvari razvijale v prihodnje in kako dobro bodo posamezne države uspele izkoristiti svoje priložnosti in zmanjšati slabosti.
Keywords: Evropska Unija, Turčija, Kitajska, Poljska, izvoz, uvoz, BDP, inflacija, FDI, Svetovna banka, gospodarska rast
Published: 20.12.2012; Views: 1348; Downloads: 87
.pdf Full text (380,26 KB)

98.
IZVOZ NEVARNIH ODPADKOV V DRŽAVE V RAZVOJU - PEREČ PROBLEM DANAŠNJE DRUŽBE
Teja Bone, 2013, master's thesis

Abstract: Zaradi vse večje potrošnje in proizvodnje v svetu narašča tudi količina proizvedenih in nepravilno odloženih odpadkov, zato je predvsem v razvitih državah vedno večji poudarek na gospodarjenju in ravnanju z odpadki. V razvitih državah je tako običajno uveljavljena stroga okoljska zakonodaja, ki ureja ravnanje z nevarnimi odpadki in posledično povišuje stroške odstranjevanja in predelave le-teh, zato se nevarni odpadki pogosto izvažajo v države v razvoju. Ta pojav je v svetu prisoten že desetletja, zato se v državah v razvoju, ki v večini primerov nimajo urejene zakonodaje, ki bi urejala ravnanje s tovrstnimi odpadki, niti ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo nevarnih odpadkov, vse bolj ogroža okolje in zdravje ljudi. Največ nevarnih odpadkov se iz razvitih držav izvozi v afriške države ter v Indijo in Azijo, kjer moramo izpostaviti predvsem Kitajsko. Za rešitev nastale problematike vse obsežnejšega izvoza nevarnih odpadkov v države v razvoju so države oblikovale različne mednarodne konvencije, s pomočjo katerih želijo zajeziti obseg nezakonitega trgovanja s tovrstnimi odpadki. Najpomembnejša med njim je Baselska konvencija, ki šteje danes že preko 180 držav članic. Med razvitimi državami si za ureditev nastale problematike z odpadki veliko prizadeva tudi Evropska unija (EU), ki na področju ravnanja z odpadki uveljavlja zakonodajo, ki ureja področje odpadkov in nevarnih odpadkov v državah članicah EU. Vendar se kljub veljavni zakonodaji veliko nevarnih odpadkov izvaža v države v razvoju nezakonito. Zaradi vse hitreje rastoče elektronske industrije pa postaja vse obsežnejše tudi trgovanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), ki se iz razvitih držav izvaža v države v razvoju tako z namenom ponovne uporabe in odlaganja kot tudi predelave, saj je bogata s tržno zanimivimi kovinami. OEEO se v države v razvoju pogosto izvozi nezakonito, in ker države običajno ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo OEEO, prinaša uvoz tovrstnih odpadkov škodljive posledice tako za okolje kot zdravje prebivalcev teh držav. Problematika nezakonitega izvoza OEEO v države v razvoju postaja vse bolj pereča, zato so v zadnjem obdobju nekatere razvite države in države v razvoju sprejele dodatne ukrepe, s katerimi želijo zajeziti nezakonito trgovanje z OEEO ter zagotoviti ustrezno ravnanje z OEEO.
Keywords: odpadki, nevarni odpadki, izvoz, uvoz, države v razvoju, razvite države, EU, OEEO
Published: 24.09.2013; Views: 1501; Downloads: 239
.pdf Full text (3,09 MB)

99.
TRGOVINSKA MENJAVA MED SLOVENIJO IN DRŽAVAMI SKUPINE BRICS
Tina Kovač, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski seminar predstavlja mednarodno trgovino in njene značilnosti. V nadaljevanju so predstavljene države BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska (angl. China), Južnoafriška republika), ki imajo velik vpliv v mednarodni trgovini. Pri tem je podrobneje predstavljen trgovinski odnos med omenjenim državami in med Slovenijo. Predstavljeno je koliko Slovenija izvaža in uvaža ter kakšne akcije izvaja za krepitev trgovine med državami BRICS.
Keywords: BRICS, trgovinska menjava, Slovenija, izvoz, uvoz.
Published: 29.10.2013; Views: 797; Downloads: 97
.pdf Full text (769,02 KB)

100.
TRGOVANJE S PREMOGOM IN CENE NA MEDNARODNIH TRGIH
Primož Tomažin, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavil trgovanje s premogom po svetu in njegove cene. Predstavljene so naslednje dejavnosti: proizvodnja, poraba, zaloga, uvoz in izvoz premoga. Opisal sem države, pomembne za svetovni trg premoga in načine uporabe premoga. Cilj diplome je predstaviti, zakaj je premog še vedno tako pomemben energetski vir.
Keywords: premog, proizvodnja premoga, poraba premoga, zaloge premoga, cene premoga, trgovanje premoga, izvoz premoga, uvoz premoga
Published: 30.09.2014; Views: 1148; Downloads: 179
.pdf Full text (1,82 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica