| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 124
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvoz in izvozni dejavniki IKT podjetij v Sloveniji
Pika Cvikl, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetja opravljajo različne raziskave in analize z namenom identificiranja dejavnikov, ki bi potencialno vodili do neuspeha ali ki potencirajo uspeh. Za IKT sektor v Sloveniji ni bila narejena še nobena javno dostopna analiza notranjih dejavnikov uspešnosti izvoza, tistih, na katera podjetja lahko vplivajo in si s tem zagotovijo večjo uspešnost pri izvozu. V sklopu tega diplomskega projekta s pomočjo teorij mednarodne menjave, internacionalizacije in teorij podjetij zastavimo konceptualni okvir, znotraj katerega izbrano delitev dejavnikov empirično preverjamo na izbranem vzorcu podjetij in ugotavljamo, kateri izmed dejavnikov je najpomembnejši oziroma ima največji vpliv na uspešnost izvoza. V ta namen smo pripravili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 105 vodij slovenskih IKT podjetij. Ti so mnenja, da so odločilen dejavnik zmogljivosti podjetja. V prihodnje pa bodo po mnenju anketiranih podjetij najpomembnejše značilnosti podjetja. Na osnovi dobljenih rezultatov smo analizirali, katere aktivnosti naj podjetja prioritizirajo, kako naj razpolagajo svoje vire ter načrtujejo strategijo. V empiričnem delu naloge smo primerjali tudi velikost izvoza IKT sektorja s celotnim izvozom. Ugotovili smo, da je v obdobju od leta 2014 do 2019 (pokrizno obdobje) delež izvoza IKT v celotnem slovenskem izvozu v povprečju znašal 1,99 %. V proučevanem obdobju je bila povprečna letna rast izvoza IKT sektorja za 0,75-odstotnih točk nižja od povprečne letne rasti celotnega slovenskega izvoza.
Ključne besede: izvoz, IKT sektor, notranji dejavniki, uspešnost izvoza
Objavljeno: 18.11.2020; Ogledov: 82; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (801,85 KB)

2.
Instrumenti financiranja in zavarovanja izvoznih poslov
Valentina Jakopiček, 2020, magistrsko delo

Opis: Dandanes smo priča nenehnim spremembah na vseh področjih. Prav tako so te prisotne v načinih poslovanja v mednarodni trgovini. Zaradi novonastalih razmer na trgih, uvedbe novih tehnologij in uvedb novih produktov ter storitev so udeleženci v poslovanju prisiljeni, da se hitro prilagodijo novim razmeram. Če trendu ne sledijo, so lahko hitro izključeni iz posla, to pa pomeni nekonkurenčnost za podjetje. Ker se te nevarnosti podjetja zavedajo in ker je še veliko drugih vrst tveganj, ki prežijo na poslovanje, še posebej, če gre za mednarodno poslovanje, se podjetja želijo pred njimi zavarovati. Druga težava pri poslovanju je tudi ta, da podjetja nimajo zadosti lastnih finančnih sredstev, da bi lahko sama odplačevala in financirala nova sredstva in opremo. Takrat podjetja pristopijo do banke in si priskrbijo ustrezne instrumente zavarovanja oziroma instrumente financiranja, ki jim najbolj ustrezajo glede na njihovo poslovanje. V Sloveniji se lahko podjetja za namen zavarovanja in financiranja izvoznih poslov obrnejo tudi na SID banko, ki jim omogoča ugodno financiranje, nudi zavarovanje pred tveganji ter pomoč pri ponudbi takšnih pogojev, ki so konkurenčna tujim podjetjem. Sodelovanje v mednarodni trgovini je pomembno za vsako gospodarstvo, še posebej za majhno. Rast majhnega gospodarstva je zelo odvisno od mednarodne trgovine, saj je po navadi domači trg premajhen in tako ne more zagotoviti potrebnega ekonomskega obsega. Slovenija sodi v majhno gospodarstvo, pri katerem je mednarodna trgovina izrednega pomena. Prav zaradi tega je naša država zelo izvozno orientirana. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti uporabnost in prednosti instrumentov za financiranje in zavarovanje izvoznih poslov ter koliko teh instrumentov izbrana podjetja poznajo in jih pri svojem poslovanju uporabljajo. Magistrsko delo je zato razdeljeno na dva dela. Prvi je teoretični del, drugi je empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela začnemo s predstavitvijo najpomembnejših instrumentov, ki so primerni za financiranje in zavarovanje izvoza. Prav tako predstavimo SID banko in proučimo njeno funkcijo na področju financiranja in zavarovanja izvoznih poslov. V raziskovalnem delu nas je predvsem zanimalo, koliko in katere instrumente za financiranje in zavarovanje izvoza izbrana podjetja uporabljajo ter ali pri izvoznih poslih sodelujejo s SID banko. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali v izpolnitev izbranim 20 slovenskim podjetjem. Pridobljene ugotovitve in možnosti za izboljšave podajamo v sklepnem delu.
Ključne besede: izvoz, instrumenti za zavarovanje mednarodne trgovine, instrumenti za financiranje mednarodne trgovine, sodobne oblike trgovinskega financiranja, SID banka.
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 135; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
Primerjava mednarodne trgovine Republike Slovenije in Republike Hrvaške
Samanta Furjan, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: Mednarodna trgovina je izmenjava blaga in storitev med državami. Ta vrsta trgovanja povzroča svetovno gospodarstvo, v katerem cene ali ponudba in povpraševanje vplivajo na svetovne dogodke. Trgovanje na svetovni ravni daje potrošnikom in državam možnost, da so izpostavljeni blagu in storitvam, ki niso na voljo v njihovih državah. Na mednarodnem trgu lahko najdemo skoraj vse vrste izdelkov: hrano, obleke, rezervne dele, olje, nakit, vino, delnice, valute in vodo. Prav tako se tržijo tudi storitve: turizem, bančništvo, svetovanje in prevoz. Mednarodna trgovina državam omogoča vstop na nove trge in ozemlja. Industrializacija, globalizacija in velika podjetja danes najbolj vplivajo na mednarodno trgovino. V Evropi Evropska unija narekuje pravila, pojmujemo pa jo kot eno izmed največjih trgovinskih nacij. Najprej smo opredelili določene teoretične osnove, ki obravnavajo vlogo logistike, dobavnih verig in logističnih posrednikov v mednarodni trgovini, ter določili izraze, kot sta indeks logistične uspešnosti in indeks globalne konkurenčnosti, ki so nam omogočili boljši vpogled v logistično komponento v mednarodni trgovini. Z gospodarskega vidika so kazalniki mednarodne trgovine, kot so trgovinska bilanca, trgovinska odprtost in indeks energetske odvisnosti, podrobneje opredelili mednarodno trgovino določene države. Na podlagi zbranih podatkov je bila narejena analiza mednarodne trgovine Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Prav tako je bila pregledana logistična in konkurenčna uspešnost obeh držav, da bi s primerjavo dobili vpogled v sedanje stanje na tem področju gospodarstva in ugotovili, ali je mednarodna trgovina med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo primerljiva.
Ključne besede: mednarodna trgovina, uvoz, izvoz, logistika, indeks globalne konkurenčnosti, indeks logistične uspešnosti, Hrvaška, Slovenija.
Objavljeno: 13.03.2020; Ogledov: 426; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
Davčno obravnavanje trikotnih in verižnih poslov v sistemu DDV na področju mednarodne trgovine
Maruša Pozvek, 2019, doktorska disertacija

Opis: Vzpostavitev notranjega trga je temeljni razlog za uvedbo instituta tristranskih poslov. Prost pretok blaga, ki je ena izmed svoboščin EU, omogoča zaporedno prodajo blaga od prvega prodajalca do zadnjega kupca, ki jo sklenejo trije davčni zavezanci, vsak iz svoje države. Tristranske posle, ki so podvrsta verižnih poslov, delimo na prave in neprave. Kadar so davčni zavezanci vsak iz svoje države EU, govorimo o pravih tristranskih poslih, za katere je značilna poenostavitev, ki olajšuje pretok blaga znotraj EU in zmanjšuje administrativne obveznosti. Tristranski posli spadajo med najzahtevnejša področja, z vidika davčne obravnave. Posebej problematični so nepravi tristranski posli pri katerih je en člen fizična oseba, ima podjetje, ki je eden izmed členov v verigi, sedež izven EU, ali ko blago potuje iz prve države najprej v drugo in šele nato v tretjo državo. Pri nepravih tristranskih poslih za kombinacije dobav znotraj EU z izvozom in uvozom blaga je potrebna ustrezna davčna analiza, saj ne veljajo poenostavitve, zato se davčne rešitve razlikujejo od primera do primera. V praksi udeleženci v posameznih poslih pogosto zlorabljajo identifikacijske številke za DDV za protipravne namene, kot so različne goljufije in utaje davkov. Pri mednarodnem poslovanju v sistemu DDV je potrebno veliko pozornosti nameniti veljavni zakonodaji v drugi državi bodisi državi članici ali tretji državi. Zapletena določila in definicije v direktivi DDV lahko nacionalnim davčnim organom omogočajo preveč manevrskega prostora pri odločanju in podajanju stališč, ki so za davčnega zavezanca zavezujoča. Torej, če nacionalni organi različno razlagajo iste institute in drugače uporabljajo enake ukrepe lahko to privede do kršitev pravic davčnih zavezancev. Razlike v pristopih lahko privedejo do resnih težav, kot je dvojno obdavčevanje ali pa do obdavčitve sploh ne pride. S tem se ustvarja pravna negotovost in povzročajo nepotrebni materialni stroški za gospodarske subjekte, ki poslujejo po vsej EU. S sistemom DDV in verižnimi posli so tesno povezane trgovinske klavzule Incoterms, saj se z vključitvijo ene od klavzul Incoterms v kupoprodajno pogodbo stranki jasno in nedvoumno dogovorita o tem, kdaj šteje, da je prodajalec izpolnil svojo dolžnost dobave blaga. Med zavezanci ABC transakcij v sistemu DDV večkrat prihaja do sporov, ker mora vsak člen v verigi dokazovati, da je izpolnil vse svoje davčne obveznosti.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčna obveznost, verižni posel, tristranski posel, uvoz blaga, izvoz blaga, dobava blaga, pridobitev blaga, ID številka za DDV, mednarodna trgovina, davčne obveznosti, sistem DDV, trgovinske klavzule Incoterms.
Objavljeno: 22.02.2019; Ogledov: 1111; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

5.
Okoliščine, ki jih morajo spoštovati slovenska podjetja pri mednarodnem trgovanju - carinski vidik
Alja Gracej, 2018, diplomsko delo

Opis: Mednarodno trgovanje je z globalizacijo pridobivalo na pomenu in je danes dejavnost, brez katere si težko predstavljamo naš vsakdan. Omogoča namreč razvoj in povezovanje z drugimi državami, obenem pa nudi raznolikost in izbiro pa tudi konkurenčnost. Tako potrošniku kot proizvajalcu ponuja prosto izbiro, da se sam odloči, kje mu je najugodneje trgovati in kupovati izdelke in storitve. Cena še zdaleč ni edino merilo. Pri tem nam lahko pomagajo najrazličnejše trgovinske pogodbe, ki jih države sklenejo med seboj, da se trgovanje olajša in pospeši. Za podjetja je tako smiselno, da preverijo vse okoliščine trga, ki jim utegnejo nuditi oporo pri trgovanju. Ni pomembno samo to, da neko dobrino trg potrebuje, pomembno se je pozanimati še o drugih dejavnikih, ki vplivajo na trg, ki nas zanima.
Ključne besede: carine, izvoz, mednarodno trgovanje, mednarodni sporazumi, uvoz
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 236; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

6.
Ocena izvozne funkcije v izbranih gospodarstvih EU
Jelko Plošinjak, 2018, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta je obravnavana ekonometrična ocena izvoznih funkcij za tri države in sicer Nemčijo, Nizozemsko in Češko. V sledečih poglavjih je postopna obravnava izvoznih funkcij, ki se prične z obravnavo vseh treh držav in obstoječih študij za vsako posamezno državo. Izhodiščne četrtletne podatke za izračune, ki so v obliki indeksov, so bili pridobljeni iz Eurostata in obsegajo obdobje od leta 2000 do leta 2017. Za vsako državo posebej smo s pomočjo računalniškega programa Eviews z metodo najmanjših kvadratov ocenili linearno in dvojnologaritemsko funkcijo. Za vsako posamično izvozno funkcijo so izračunani in predstavljeni parcialni regresijski ter osnovne statistike. V nadaljevanju smo za izvozne funkcije preverjali primernost njihove oblike z ustreznimi ekonometričnimi testi. Po opravljenih testih smo izbrali najprimernejše oblike funkcij, za Nemčijo se je kot najprimernejšo obliko izkazala linearna oblika, za Nizozemsko in Češko pa dvojnologaritemska. Na teh funkcijah smo preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Izkazalo se je, da vse tri izbrane funkcije izpolnjujejo predpostavke metode najmanjših kvadratov.
Ključne besede: Izvoz, izvozna funkcija, Nemčija, Nizozemska, Češka
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 384; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

7.
Gospodarska rast po Thirlwallovem zakonu v izbranih državah OECD
Nuša Koritnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo se ukvarjali z dejavniki gospodarske rasti in s Thirlwallovim zakonom, ki pravi, da je gospodarska rast neke države določena z razmerjem med rastjo izvoza in dohodkovno elastičnostjo uvoznega povpraševanja. V izhodišču smo orisali poglavitne teoretične poglede in razlage procesa gospodarske rasti. Obravnavali smo Thirlwallov zakon oziroma model plačilnobilančno omejene gospodarske rasti ter za deset držav članic OECD predstavili njihova makroekonomska gibanja, nato pa računsko ocenili osnovno različico Thirlwallovega zakona na primeru teh držav. Ugotavljamo, da so najmanjše razlike med modelsko predvideno (plačilnobilančno omejeno) stopnjo gospodarske rasti in med dejansko stopnjo rasti realnega bruto domačega proizvoda v obdobju 1971-2006 bile dosežene v primeru Švice, Združenih držav Amerike, Kanade, Španije, Francije in Grčije.
Ključne besede: Gospodarska rast, izvozno vodena rast, Thirlwallov zakon, izvoz, dohodkovna elastičnost uvoznega povpraševanja.
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 434; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

8.
Izvozni in uvozni kartel
Dejan Romih, 2014, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: gospodarstvo, konkurenca, trg, konkurenčnost, izvoz, uvoz
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 235; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (268,66 KB)

9.
Proces internacionalizacije slovenskih proizvajalcev vina
Tina Krivec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili proces internacionalizacije slovenskih proizvajalcev vina. Internacionalizacijo lahko poimenujejo kot dinamičen in večdimenzionalen proces, preko katerega se podjetja vključujejo na mednarodne trge. V 21. stoletju podjetja ne morejo več razmišljati, ali vstopiti na tuji trg ali ne, saj je z vidika preživetja podjetja in njegovega dinamičnega razvoja to že nuja. Podjetja se pri mednarodnem poslovanju ne srečujejo z raznimi ovirami samo v začetnih fazah internacionalizacije, temveč tudi v vseh nadaljnjih stopnjah. Težave se pojavljajo predvsem zaradi pomanjkanja informacij pri ocenitvi in analizi novih trgov, močne tuje konkurence, kompleksne zakonske regulacije, nezadostnega števila ustreznih kadrov in zaradi neustreznega podpornega poslovnega okolja v Sloveniji. Ko se podjetje odloči za mednarodno poslovanje, je zelo pomembno, da dobro načrtuje svoje strategije internacionalizacije, predvsem, na kateri ciljni trg vstopiti, kateri način vstopa izbrati, kateri izdelek ponuditi na trgu in kdaj vstopi na novi izbrani trg. Tem izhodiščnim strateškim odločitvam sledi sistematičen izbor ciljnega trga (ali več trgov). Da bo podjetje pravilno izbralo novi trg, si lahko pomaga s ciljnim razmišljanjem, in sicer s segmentacijo trga, strategijo izbora ciljnega trga in pozicioniranjem na trgu. Preden podjetje vstopi na izbrani tuji trg, mora preučiti tudi ključna morebitna tveganja, ki lahko nastanejo pri mednarodnem poslovanju. Zelo pomembno je, da podjetje prepozna vsa tveganja in se pred njimi zavaruje. Upravljanje s tveganji ne more popolnoma odpraviti nastalih tveganj, lahko pa ustvari okolje, v katerem lahko podjetje sprejme optimalne poslovne odločitve. V Sloveniji imamo tri vinorodne dežele, in sicer Podravje, Posavje in Primorsko, ki se razlikujejo po rastišču. V izvozu slovenskih vin je prisotna velika koncentracija ponudbe, saj tri najpomembnejše vinske kleti ustvarijo 95 % vsega izvoza, ostali vinarji pa preostalih 5 % izvoza s prodajo okoli 25.000 litrov na tujih trgih. Slovenski vinarji izvažajo v 50 držav, izvoz pa ne predstavlja več kot 10 % predelave. V empiričnem delu smo podrobno orisali izvrženo raziskavo procesa internacionalizacije slovenskih proizvajalcev vin, saj smo želeli ugotoviti, ali prihaja do razlik v procesih čezmejnega poslovanja podjetij glede na posamezno vinorodno deželo ter kakšen vpliv ima internacionalizacija na poslovanje podjetij. V naši raziskavi je sodelovalo kar 75 % podjetij, ki imajo registrirano mikropodjetje (manj kot 10 zaposlenih) in izvažajo majhne količine vina (relativno glede na letno pridelavo). Slovenski vinarji v veliki večini izvažajo neposredno preko distributerjev in prodajnih zastopnikov, zato vedo zelo malo o samih trgih. Bistvenih razlik pri procesu internacionalizacije med posameznimi vinorodnimi deželami ni zaznati, lahko pa opazimo manjša odstopanja pri vinorodni deželi Posavje, saj je v tej deželi zgolj 20 % slovenskega grozdja in 22 % slovenskega vina ter 18 % vseh slovenskih vinogradov. V Sloveniji imamo odlične pridelovalce vin, vrhunska vina za mednarodno trženje in vrhunske vinske kleti, vendar bo Slovenija morala narediti še veliko, da si bo na tujih trgih bolj načrtno izoblikovala jasno prepoznavno pozicioniranje kot znana vinska in turistična destinacija.
Ključne besede: internacionalizacija, vinorodne dežele, slovenski vinarji, izvoz vina
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 538; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

10.
Planiranje razvojnih rešitev podjetja
2017, strokovna monografija

Opis: V strokovni monografiji z naslovom Planiranje razvojnih rešitev podjetja avtorji preučujejo institucijo družine in razvoj družinskega podjetja na primeru slovenskega podjetja, podajajo izsledke naklonjenosti slovenskih podjetij inoviranju, pojasnjujejo panožno analizo bonitetnih ocen kot pomoč pri sprejemanju odločitev o poslovnih partnerjih, analizo zaznane velikosti izvoznih ovir v času finančne in gospodarske krize na primeru slovenskih izvoznikov, raziskujejo prepoznavanje in ocenjevanje novih in kompleksnih tveganj, analizirajo praktično poučevanje študentov in učne metode prenosljivih oziroma prečnih kompetenc v Sloveniji, pojasnjujejo kako se razvija kulturna inteligenca pri študentih in predstavljajo dojemanje pomena okoljskega računovodstva pri študentih poslovne ekonomije. Navedeno predstavlja različne vidike preučevanja, ki lahko usmerjajo k ustreznim možnostim razvoja podjetja.
Ključne besede: gospodarstvo, podjetje, razvoj, (družinsko) podjetje, panoga, izvoz, tveganja, študenti
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 602; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici