| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KMETIJSKO IZRAZJE V BELTINCIH
Mojca Žitnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kmetijsko izrazje v Beltincih je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema geografska, zgodovinska in kulturna predstavitev kraja Beltinci ter umestitev prekmurskega narečja v slovenski prostor, pri katerem je natančneje opredeljeno dolinsko podnarečje. Sledita zapis glasoslovne podobe beltinskega govora in opis njegovih temeljnih značilnosti. Empirični del vsebuje zapisano izrazje v beltinskem govoru, ki je bilo večinoma zbrano po vprašalnici za vrt, sadovnjak in polje avtorice Francke Benedik, in sicer iz pripovedovanj informatorjev, kakor tudi s pomočjo slikovnega gradiva. Izdelan je narečni abecedni slovarček kmetijskih izrazov beltinskega govora s primeri v fonološki transkripciji. Analiziran je tudi izvor besed.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, beltinski govor, izvor fonemov, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1623; Prenosov: 492
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
GOVOR V ZIBIKI
Urška Orač, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje s pomenskega polja »kmetija – prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja ter orodja«. Obravnavano območje uvrščamo v štajersko narečno skupino, natančneje v srednještajersko narečje. Izhodišče raziskave predstavlja zbrano besedje, ki je v vprašalnici za SLA razvrščeno v devet poglavij in v gramatičnem delu vprašalnice. Gradivo je bilo zbrano v dveh različnih krajih srednještajerskega narečja, v krajih Zibika in Zadrže, ki spadata pod Občino Šmarje pri Jelšah. Za pomene, za katere se sprašuje, se v tem delu srednještajerskega narečja uporablja 175 različnih leksemov, od tega je 166 enobesednih in 9 večbesednih. Glede na izvor je besedje raznoliko, največ leksemov je slovanskega izvora, ostalo pa je glede na čas in prostor prevzeto iz drugih jezikov, npr. germanskega, romanskega, madžarskega in hrvaškega.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, govor v Zibiki, kmečka materialna in kulturna dediščina, izvor besed.
Objavljeno: 08.05.2013; Ogledov: 806; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
MEDGENERACIJSKE RAZLIKE V RABI PREKMURSKEGA BESEDJA
Valerija Vegič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Medgeneracijske razlike v rabi prekmurskega besedja zajema izsledke, v katerih smo želeli ugotoviti razlike v rabi prekmurščine v različnih raziskovalnih točkah vseh treh podnarečij v Prekmurju. Vanjo so vključeni informatorji uravnoteženega vzorca po starosti, spolu in podnarečjih. Pri raziskavi je bilo uporabljeno slikovno gradivo, ki je služilo kot pripomoček pri ugotavljanju dejanske rabe narečja v vsakdanjiku. K izrazitejšim rezultatom pa so pripomogli podani prekmurski izrazi, ki so temeljili na samem prepoznavanju prekmurskega besedja. V raziskavo so zajeti posnetki informatorjev, ki so zapisani po slušnem vtisu, rezultati pa so statistično prikazani po smiselnih kategorijah. S pridobljenimi rezultati je dokazano, da se prekmursko besedje z generacijami izgublja in počasi tone v pozabo.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, prekmurska podnarečja, prekmursko besedje, izvor besed, medgeneracijske razlike
Objavljeno: 11.06.2014; Ogledov: 853; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

4.
KMETIJSKO IZRAZJE V ANDOVCIH
Janja Bedič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kmetijsko izrazje v Andovcih prinaša narečno podobo govora vasi Andovci in abecedni slovarček narečnega kmetijskega izrazja, ki je nastal s pomočjo gradiva, posnetega z diktafonom. V začetku dela so predstavljene geografske, gospodarske in zgodovinske značilnosti Porabja in Andovcev, nato pa še porabsko ljudsko izročilo in šolstvo. Nadalje je natančneje prikazan glasoslovni in oblikoslovni oris govora vasi Andovci, ki ga slovenska dialektologija uvršča k števanovskemu govoru, saj je slednjemu tudi najbližji. Zanj je značilen monoftongično-diftongičen vokalni sistem in ne pozna tonemskega naglaševanja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar kmetijskega izrazja v vasi Andovci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja in je razdeljeno na dva sklopa: Sadovnjak in vrt ter Polje. Slovar zajema predvsem stare izraze, ki jih poznajo le še starejši govorci, nekaj pa je tudi sodobnega besedja, ki se je v narečju uveljavilo z uvedbo moderne kmetijske mehanizacije. Slovar obsega 534 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Vsakemu izrazu sledi pomenska razlaga, povzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, nato pa še ponazarjalno narečno gradivo. Analiziran je tudi izvor besed, kjer se je izkazalo, da je največ besed neprevzetih, torej slovanskega izvora. Med izposojenkami je največ madžarizmov, sledijo germanizmi, najmanj pa je romanizmov, ki so bili največkrat prevzeti preko nemščine. Narečno gradivo je bilo v večini zbrano po vprašalnici za vrt, sadovnjak in polje, ki jo je pripravila Francka Benedik. Nekaj izrazov je bilo zbranih tudi s pomočjo projekta Zelišča v Krajinskem parku Goričko. Informatorja sta bila zakonca Karel in Šarolta Holec iz Andovcev; oba sta se dolga leta ukvarjala s kmetijstvom, zato dobro poznata staro izraze za kmetijske stroje, orodja in pripomočke, s katerimi so nekoč obdelovali zemljo.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, števanovski govor, Andovci, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 937; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

5.
ODRAZ MEDJEZIKOVNIH STIKOV V ŠALOVSKEM BESEDJU
Kornelija Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Odraz medjezikovnih stikov v šalovskem govoru prinaša narečno podobo vasi Šalovci in je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Šalovci. V nadaljevanju sledi predstavitev značilnosti prekmurskega narečja ter podrobnejši glasoslovni oris goričkega podnarečja, kamor spada šalovski govor. V empiričnem delu smo na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbrali besedje iz pomenskega polja kmetija, ki se deli na dva sklopa, in sicer (1) kmečka hiša in (2) kmečko orodje in kmečka opravila. Besedje smo s pomočjo informatorja zbrali v vasi Šalovci, ki leži na skrajnem severovzhodu Prekmurja, in tako spada v prekmursko narečje in v goričko podnarečje. Zbrano besedje smo fonološko transkribirali in s pomočjo strokovne literature analizirali ter ugotavljali izvor posamezne besede. Največ besed je slovanskega izvora, sledijo izposojenke iz nemškega in madžarskega jezika.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, šalovski govor, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 604; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

6.
BESEDJE ZA HIŠO IN ORODJA V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Jasna Börc Hozjan, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Besedje za »hišo« in »orodja« v izbranih prekmurskih govorih je obravnavno besedje s pomenskega polja kmetija. Obravnavani so govori Gančanov, Gomilice in Velike Polane, ki so del prekmurskega narečja in dolinskega podnarečja. Narečno gradivo je zbrano na terenu po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, zapisano po slušnem vtisu ter pomensko in etimološko analizirano s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, Slovenski lingvistični atlas, pomensko polje »kmetija«, izvor besed.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 405; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

7.
BESEDJE ZA HIŠO, TELO IN DRUŽINO V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Lavra Rengeo, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Besedje za kmečko hišo, telo in družino v izbranih prekmurskih govorih opisuje narečno podobo zbranega besedja na podlagi vprašalnic za SLA treh izbranih raziskovalnih točk v prekmurskem narečju. Prvi del zajema geografski oris in predstavitev posameznih krajev, v katerih smo preko informatorjev zbrali narečne besede, v nadaljevanju pa je predstavljeno prekmursko narečje s svojim razvojem in temeljnimi značilnostmi. Empirični del, ki predstavlja poglavitni del naloge, zajema analizo besed, zbranih s pomočjo informatorjev v krajih Lipovci, Vaneča in Bogojina. Lipovski govor tako uvrščamo v dolinsko podnarečje, vaneški govor v goričko podnarečje in bogojinski govor v ravensko podnarečje. Zbrano gradivo je smiselno urejeno in fonetično zapisano, na podlagi strokovne literature pa tudi natančno opredeljeno in razloženo. Izpričanih je bilo veliko različnih oblikoslovnih in glasoslovnih leksemov, ki so v večini slovanskega izvora, kar je tudi skladno s samim razvojem slovenskega jezika. Največ izposojenk je germanskega izvora, kar pa je bilo tudi pričakovano, in sicer zaradi prostora, v katerem se prekmursko narečje govori, saj je ta neposredno v bližini avstrijske meje. Glavni namen naloge je bil izpolnjen, saj smo prikazali, da je prekmursko narečje razdeljeno na številne govore, ki so si med seboj različni, čeprav med sabo sploh niso tako zelo oddaljeni. Naloga priča o raznolikosti besedja, ki se lahko pojavi znotraj enega samega narečja, kar pa prispeva k bogati kulturni dediščini.
Ključne besede: narečje, izvor besed, Lipovci, Bogojina, Vaneča.
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 409; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici